V prihodnje naj bi imeli bolniki možnost pogledati denimo na internet, kakšni morajo biti postopki od trenutka, ko stopijo v bolnišnico zaradi neke bolezni, pa do takrat, ko jih odpustijo domov. Tako bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo, in preverili, ali v bolnišnici vse poteka tako, kot bi moralo. Tako daleč slovenske bolnišnice še niso, za zdaj je izdelanih 15 kliničnih smernic, kar pomeni, da je na tak način pokritih okoli 25 odstotkov vseh akutnih bolnišničnih obravnav. Kakšne pa so izkušnje z Golnika? "Bolniki so prej zapustili bolnišnico, zmanjšala se je poraba zdravil, seveda vse to brez škode za zdravje bolnikov. Zdravstveno osebje pa je ugotovilo, kaj sploh počne, kateri postopki morda niti niso potrebni," pravi Šorli. Ob uvajanju natančne klinične poti za zdravljenje pljučnice se je pokazalo tudi, da zdravniki delajo rutinsko, ne nadzorujejo samih sebe, klinične poti pa mnogokrat razumejo kot poseg v svojo pravico do načina zdravljenja. Zato Šorli pravi, da bo treba prepričati zdravnike, da klinične poti koristijo njihovemu delu. Prav gotovo delo po tovrstnih smernicah in standardih zavaruje tako bolnika kot tudi bolnišnico v primeru neutemeljenih (pri)tožb, saj predstavlja dokaz in jamstvo, da je bilo zdravljenje takšno, kot mora biti. Poleg zagotavljanja kakovosti ministrstvo za zdravje išče rešitve še na drugem pomembnem področju, to je vzpostavitev negovalnih oddelkov v bolnišnicah. Znano je, da mnogi predvsem starejši in težji bolniki tudi po formalno končanem zdravljenju niso pripravljeni na odhod domov ali pa je narava njihove bolezni takšna, da potrebujejo dolgotrajno nego. Za zdaj le v bolnišnico v Sežani prihajajo bolniki, ki potrebujejo podaljšano nego, posebne tovrstne oddelke imajo še na Golniku, Jesenicah, v Novem mestu in Murski Soboti. Vendar je negovalnih oddelkov v Sloveniji bistveno premalo. "Zahteva po skrajševanju ležalne dobe je privedla do tega, da smo morali domov spuščati tudi bolnike, ki niso bili pripravljeni na življenje v normalnem okolju. Nato se je zgodilo, da so prihajali nazaj v bolnišnico, in to ne le enkrat, ampak tudi večkrat," pravi Šorli. Izkušnja bolnišnice Golnik z negovalnim oddelkom je pozitivna; ponovnih obravnav bolnikov je še tri odstotke, kar je primerljivo z evropskimi številkami, kljub podaljšanemu bivanju na negovalnem oddelku pa se je skupna ležalna doba skrajšala. Negovalni oddelek sicer zadostuje za potrebe bolnišnice Golnik, ker pa v Sloveniji omenjena problematika ni zadovoljivo rešena, se pojavljajo tudi prošnje za sprejem od zunaj.