"Število prostovoljnih darovalcev kostnega mozga v Sloveniji in svetu se veča, saj jih je v svetu vsako leto milijon več. Če darovalca ni na voljo ta trenutek, bo morda čez leto ali dve. Na srečo imajo zdaj na voljo tudi zelo učinkovito zdravilo za bolezen, za katero je zbolela gospa Grafenauerjeva. Dolgoročno pa je presaditev krvotvornih matičnih celic za zdaj edini trajni uspešni način za ozdravitev levkemije," je povedal primarij Jože Pretnar , vodja enote za presaditev kostnega mozga na Kliničnem oddelku za hematologijo Kliničnega centra v Ljubljani. Levkemija je rakava bolezen kostnega mozga, ki lahko poteka v različnih oblikah. Bolezen je lahko akutna in poteka hitro, lahko pa kronična in poteka počasneje. Tudi zdravljenje se razlikuje glede na vrsto levkemije, v osnovi pa pri zdravljenju vseh vrst levkemije uporabljajo citostatike, torej zdravila, ki zavirajo rast rakavih celic, pojasnjuje primarij Pretnar. Vendar kemoterapija ni vedno uspešna; bistveno bolj uspešen način zdravljenja levkemij je presaditev kostnega mozga. Poznamo tri vrste presaditev. Največ je avtolognih, kar pomeni, da bolniku po tistem, ko se mu stanje po zdravljenju s kemoterapijo izboljša, vzamejo celice njegovega kostnega mozga, jih shranijo in za presaditev uporabijo kasneje. Kadar to ni mogoče, lahko bolniku presadijo krvne celice katerega od svojcev. Pogoj je, da se dedni masi bolnika in darovalca popolnoma skladata v tkivnih antigenih. Najpogosteje so darovalci kostnega mozga bolnikovi bratje in sestre; bolnik ima 25 odstotkov možnosti, da bo ustreznega darovalca našel v bratu ali sestri. Ta verjetnost je pri njegovih starših ali otrocih bistveno manjša. Kadar bolnik ne najde darovalca med sorodniki, lahko pri zdravljenju nekaterih levkemij uporabijo krvotvorne celice nesorodnega dajalca. V svetu je trenutno na nacionalnih seznamih donorjev registriranih devet milijonov prostovoljnih darovalcev kostnega mozga, ustrezne darovalce pa iščejo z računalniškim sistemom. Ustreznega darovalca za bolnika zunaj sorodstva najdejo povprečno med 25.000 ljudmi. Presaditve kostnega mozga v Kliničnem centru opravljajo že 15 let, do zdaj pa so jih opravili več kot 240, je povedal primarij Pretnar. Zadnji dve leti opravljajo tudi nesorodniške presaditve, pred tem pa so morali bolniki na te posege hoditi v tujino. Zato, da lahko darovalce za naše bolnike iščemo v tujini, smo morali tudi v Sloveniji urediti svoj donorski register. Register je majhen, saj so doslej testirali le nekaj sto ljudi, ki želijo darovati kostni mozeg. Njihovi podatki so na voljo tudi bolnikom iz tujine. Uspešnost zdravljenja je odvisna od tega, za katero vrsto bolezni in katero vrsto presaditve gre, pojasnjuje primarij Pretnar. Boljše uspehe dajejo sorodniške presaditve, ker je pri njih manj zapletov. Statistika kaže, da je desetletno preživetje bolnikov z levkemijo po presaditvi kostnega mozga od 50- do 60-odstotno. Zapleti nastanejo največkrat zaradi neskladnosti v manjših antigenih, ki jih ni mogoče povsem stestirati, to pa povzroči reakcijo presadka proti gostitelju. Bolnik namreč dobi s kostnim mozgom tudi darovalčev imunski sistem, ta pa lahko bolnika oziroma njegove organe prepozna kot tujek in jih začne uničevati. To je torej popolnoma nasprotno kot pri presaditvi organov, na primer ledvic, ko bolnikov organizem skuša zavrniti presajeni organ.