"Predlog odvetnika obtoženega Perića za poligrafsko testiranje je svojevrstno presenečenje in pomemben precedens v kazenskem postopku pri nas in v Evropi. S tem, ko je sodišče sprejelo možnost tovrstnega izvedenskega mnenja, je dopustilo uporabo poligrafskega testiranja tudi za dokazne namene. Ne gre le za uporabo izvedenskega mnenja v korist obtoženca, temveč tudi za njegovo morebitno obremenitev," pravi dr. Darko Maver. "Nisem strokovnjak za praktično izvajanje preverjanja verodostojnosti izjav oseb s pomočjo poligrafa, kot pravnik in profesor za kriminalistiko na fakulteti za policijsko-varnostne vede ter pravnih fakultetah v Ljubljani in Mariboru pa sem seveda seznanjen z dogajanjem na tem področju doma in v svetu. Vsekakor podpiram uporabo poligrafa tako v predkazenskem kot kazenskem in tudi drugih postopkih, saj je zanesljivost te metode lahko precej večja od na primer pričanja očividcev ali kakšnih drugih preiskovalnih metod," dodaja Maver. Problem ni toliko zanesljivost poligrafskega testiranja, pač pa pravno vprašanje dopustnosti ali nedopustnosti poligrafskega testiranja z vidika varovanja človekovih pravic osumljenca, obdolženca, obtoženca. Čeprav je pogoj za testiranje prostovoljni pristanek, se še vedno postavlja vprašanje privilegija zoper samoobtožbo. Zakon o kazenskem postopku o uporabi poligrafa ne govori. Omenjen je le v zakonu o policiji. Poligraf so pri nas doslej uporabljali izključno za policijske preiskovalne namene, predvsem za izločanje nedolžnih in za okrepitev suma zoper domnevne storilce, in ni imel dokazne vrednosti na sodišču.

ODZIVI MORAJO BITI ZNAČILNI

Mnenje je lahko pozitivno, negativno ali nevtralno. Ni namreč vedno mogoče podati zanesljive ocene poligrafskega testiranja. Le takrat, ko so odzivi testirane osebe dovolj značilni, je mogoče podati mnenje z veliko stopnjo verjetnosti. V konkretnem primeru bo verjetno uporabljena ena od metod neposrednega poligrafskega testiranja, oziroma glede na okoliščine tudi kakšna druga metoda. Te se uporabljajo takrat, ko je osumljencu znanih dovolj podatkov o konkretnih značilnostih kaznivega dejanja, da posredna metoda (t.i. peak of tension - vrhunec napetosti) ni uporabna. Ne glede na oddaljenost dogodka in obtoženčevo poznavanje okoliščin je takšna poligrafska metoda še vedno lahko zelo uspešna, še zlasti, ker so se tudi pri tej metodi razvili številni specializirani testi, ki ji dajejo posebno dokazno vrednost. Pomembno pa je, da testiranje opravijo vrhunski strokovnjaki s tega področja. Pri nas sta se za to dejavnost usposobila predvsem dva, dr. Polona Selič in Andrej Juratovec, ki sta se usposabljala na enoletnem poligrafskem tečaju v Zagrebu in poglobila svoje znanje na usposabljanju v ZDA. Postala sta tudi člana Ameriškega združenja poligrafistov in pridobila ustrezno licenco. Drugi poligrafisti so lahko dobri, toda ne vrhunski. Od tega pa je tudi odvisna ocena vrednosti posameznega poligrafskega testiranja, ki ga je tudi mogoče preveriti v tujini. "Vsekakor je omenjena odločitev sodišča za dopustitev poligrafskega izvedenskega mnenja izredno pomembna za prihodnjo uporabo te metode v Sloveniji. Bomo videli..." je ob koncu dejal Darko Maver. Dr. Polona Selič, ki naj bi izvajala poligrafsko testiranje v primeru Perić, je povedala, da je uporaba poligrafske metode sprejeta že v več državah po vsem svetu. Uporaba psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav s poligrafom sega v začetek prejšnjega stoletja in se je iz ZDA kmalu prenesla v Kanado, Južno Ameriko, Izrael, na Japonsko, v Severno Korejo, Singapur in naprej po vsem svetu. Zelo močni na tem področju so tudi Izraelci, ki so vložili ogromno v razvoj kakovostnih in preizkušenih metod. V Nemčiji sodna praksa uporablja poligrafsko testiranje pri obravnavi spolnih deliktov.

ZAPLETENA METODA

"Deset let nazaj so naredili analizo več kot tisoč primerov obravnavanih in preiskanih kaznivih dejanj ter primerjali zanesljivost in uporabnost tako imenovanih forenzičnih preiskav in poligrafske metode. Zanesljivost poligrafske metode se giblje med 90 in 95 odstotki, lahko pa naraste do skoraj 100 odstotkov, če se dela v paru. To pomeni, da celoten postopek spremljata dve osebi, ki vzporedno, a ločeno opravljata test," trdi Seličeva. Poligrafska metoda je zelo zapletena. Po pripravi, ki vključuje študij obravnavanega primera in seznanitev z vsemi relevantnimi dejstvi, s stranko opravijo pogovor, med katerim se med drugim ugotavlja prostovoljni pristanek in pripravljenost na sodelovanje, nato sledi uporaba poligrafskih testov, testiranje z napravo, ki zapisuje psihofizične spremembe, na katere človekova volja skoraj ne more vplivati, saj gre za spremljanje funkcij živčnega sistema. Po prvem pregledu in oceni poligramov sledi pogovor in šele nato se oblikuje poligrafsko mnenje. "Takšen postopek je obvezen, standardiziran in predpisan. Testna vprašanja je treba prilagoditi testirani osebi - treba je upoštevati njeno besedišče, razumevanje in podobno. Pri prevajanju in prilagajanju testnih oblik, ki so jih razvili in preizkusili v tujini, moramo upoštevati ne samo jezik, ampak tudi vrednote, norme, prepričanja in podobno, kar vse je pomembno za razumevanje besednih tekstov.

POMEMBNO JE POČUTJE

Prav tako je pomembno trenutno psihofizično stanje osebe, njeno zdravstveno stanje, morebitne odvisnosti, saj stroka jasno določa, katere osebe niso primerne za izvedbo poligrafske metode," meni Seličeva. Pred samo izvedbo poligrafskega testiranja v ožjem pomenu opravijo še prilagoditveni test, da posnamejo značilne individualne odzive, hkrati pa osebo seznanijo s postopkom in s tem zmanjšajo tako imenovani strah pred napako, ki je značilen za osebe, kot ugotavljajo raziskovalci, ki niso vpletene ali so nezaupljive do te metode. Glede na časovno oddaljenost od dogodka v primeru Perić nas je zanimalo, ali lahko človek sčasoma čustveno otopi in test zato ne pokaže pravilnih rezultatov. Seličeva o konkretnem primeru ni želela govoriti, zato je odgovorila bolj na splošno. "Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav je na primer učinkovita pri psihopatih, kar so potrdile številne študije. V človekovem odzivanju gre vseskozi za prepleteno delovanje več psihičnih funkcij - ne samo čustev ampak tudi zavedanja. Instrument zabeleži, kaj človek ve, in ne nujno samo tisto, kaj ga prizadene. Zato je psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom uporabna tudi za preverjanje časovno bolj oddaljenih dogodkov. Metoda zajema več tehnik, s katerimi je mogoče odkriti zavajanje." Glede poskusov zavajanja pri poligrafskem testiranju pa Seličeva meni, da "obstajajo poskusi zavajanja preiskovalca, a le, če ta ni dovolj pozoren ali izobražen na tem področju." Zavajanje se veže na poligrafskega preiskovalca. Instrument zgolj zapisuje odzive. Poligrafski preiskovalec ima na voljo sistem protiukrepov, predvsem pa sta pomembna njegova strokovna usposobljenost in spoštovanje standardov dela!" V nasprotnem primeru naj bi bilo poligrafsko testiranje nemogoče pretentati.