Dnevni center Vir se je z Gregorčičeve preselil na Vrunčevo ulico 9. Z denarno pomočjo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so obnovili in opremili prostore, ki bodo po besedah direktorice zavoda Vir Vide Vozlič bolj prijazni za uporabnike in tudi za strokovnjake, ki bodo tam delali. Čeprav so novi prostori zanje zelo pomembni, pa je Vozličeva kljub vsemu ob otvoritvi posebno pozornost namenila programu in problemom, ki pestijo nevladne organizacije. Opozorila je, da bi tudi nevladni programi morali imeti enak status in podporo kot javni. S tem bi se izognili dolgoročni škodi na področju socialno varstvenih programov, zagotovili stabilno financiranje in razvoj kadrov. Potem je tu še problem modernega socialnega menedžmenta, s katerim se srečujejo nevladne organizacije. "Čeprav želimo razvijati programe, moramo spoštovati pravila stroke in vodenja, ki ga narekujejo zakonitosti poslovanja, prav zaradi tega pa smo nekateri strokovnjaki izredno obremenjeni. Na tem področju se bo moralo nekaj spremeniti," opozarja Vida Vozlič . V Viru so lani sprejeli 88 prvih iskalcev pomoči in s precej skromno kadrovsko zasedbo izvedli 930 posvetovanj. Letos v prvih šestih mesecih jih je obiskalo že 60 ljudi, v sprejemnem centru pa je vedno okoli petnajst takih, ki so se prišli samo posvetovat ali pa se resno pripravljajo na program 18-mesečne rehabilitacije, ki zahteva telesno čistost, zaradi česar je precej zahteven. Vida Vozlič je z veseljem povedala, da bo novembra letos uspešno končal celotni program prvi mladostnik skupaj s svojo družino. Blizu končnega cilja so še trije mladi ljudje. "Kaj je za uporabnika in za nas dober izid? Zagotovo to ni le vzdrževanje abstinence, temveč tudi uspeh v šoli, služba, pomembne spremembe, ki prevrednotijo posameznika in so povezane s kakovostnimi odnosi v družini in zunaj nje. Pomembno je, da znajo mladi prevzeti odgovornost in odločilne korake ter da spoznajo, da so smisel življenja sreča in bolečina, svetloba in tema. Zavedamo se, da ljudem številke ne povedo veliko, toda za nas in za prizadete družine pomeni vsak posameznik, ki mu uspe in se dobro socializira, velik uspeh," pravi Vozličeva. Mladi se prvič srečajo z legalno drogo že takrat, ko sežejo po cigareti in alkoholu. To sicer ni nič novega, je pa zelo skrb zbujajoče, da to počnejo vedno mlajši otroci in da se zato lahko znižuje tudi starost otrok, ki kadijo travo in uživajo heroin ter druga poživila. Problem narkomanije se vedno bolj razrašča, po mnenju Vozličeve pa se bo vzorec rabe in zlorabe drog v prihodnosti spreminjal in bo odvisen od socialne blaginje in razslojevanja v družbi. Da bi bili rehabilitacijski programi in preventivne dejavnosti uspešni, bo potrebno tesno sodelovanje vseh socialnih in drugih partnerjev. S tem ima Vida Vozlič na žalost slabe izkušnje. Njihov program je denimo regijski, zato bi ga poleg celjske občine morale sofinancirati tudi druge. Vendar pa so bili redki tisti župani, ki so podpisali pogodbo. Večina se jih je izmaknila in se izgovarjala na zakonodajno zmedo in pomanjkanje denarja v občinski blagajni.