Z nosilcem tega zahtevnega projekta Lojzetom Gostišo sva si enega prvih izvodov Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma - zaradi zahtevnega šestbarvnega tiska so bili natisnjeni v Print&Art Faksimile v avstrijskem Gradcu - ogledala v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dizmova kronika, shranjena v arhivu, je bila doslej znana le dobrim poznavalcem iluminiranih rokopisov slovenskega baroka, saj je zaradi občutljivosti skrbno varovana in raziskovalcem dostopna zgolj na mikrofilmih ali diapozitivih. Nastajala je 113 let, med letoma 1688 in 180l, kot kronika ljubljanske družbe sv. Dizma, in je izjemna v več pogledih: najprej, ker je s 187 celostranskimi poslikavami več slikarjev edinstven umetnostnozgodovinski spomenik 17. in 18. stoletja, pa tudi zato ker se bo "ta rokopisna knjiga z natisom faksimila umestila v domače in svetovne knjižnice in omogočala vpogled v doslej neznano življenje plemstva pri nas", pravi njen urednik in oblikovalec Lojze Gostiša. "Umetnostni in kulturni pomen Spominske knjige izpričuje intelektualno raven članov Dizmove družbe. Zajema iz bogastva Valvasorjevih prizadevanj ob koncu 17. stoletja in je delo razsvetljenske kulture v Sloveniji v naslednjih desetletjih, ko so nastopili Marko Pohlin, A. T. Linhart, Valentin Vodnik in baron Žiga Zois."
Dizmova družba plemenitih Kranjcev je nastala 5. maja 1688. na pobudo Volfa Sigismunda pl. Künpacha, svetnika veličanstva rimskega cesarstva in upravitelja rudnika živega srebra v Idriji. Iz nje je že leta 1693 vzklil kulturno pomemben poganjek - Academia operosorum. Združba za pospeševanje lepih in poštenih navad (Theatrum memoriae nobilis, Ac alma societatis unitorum) si je izbrala za svojega zavetnika sv. Dizmo, tolažnika spokornikov v smrtnem boju, njeni člani pa so pripravili spominsko knjigo, v katero so dali narisati svoje grbe in znamenja. Le nekaj imen slikarjev je znanih (Anton Trost, Jernej Ramschlissl, Matija Greyscher, Simon Tadej Volbenk Grahovar). Za simbol družbe je bilo izbrano veliko srce, sestavljeno iz šestindvajsetih drugih src, za geslo pa Concordiae fructis (Sad sloge).Urednik faksimilirane izdaje izvirnika Lojze Gostiša je k zahtevnemu projektu pritegnil številne sodelavce, strokovnjake za kodilogijo, kulturno in umetnostno zgodovino. Prepis izvirnika sta iz latinščine in stare nemščine opravila kapucinski pater Angel Kralj in jezuit mag. France Baraga. Razprave, ki umeščajo Spominsko knjigo v čas in prostor, so prispevali akademik dr. Emilijan Cevc in profesorji dr. Nataša Golob, dr. Jože Kastelic in dr. Marjan Smolik. Projekt je četrti zajetni kulturnozgodovinski podvig Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja, ki jo vodi prof. dr. Matjaž Kmecl, njena soustanoviteljica pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V dvanajstih letih je upravnemu odboru fundacije uspelo izdati faksimilirane izdaje Velike grbovne knjige, katalog Valvasorjeve knjižnice Bibliotheca Metropolitana in nedavno, v tristotih oštevilčenih izvodih, faksimile Skicne knjige Janeza Vajkarda Valvasorja. Slednja je bila kljub ceni 300.000 tolarjev razprodana in je pripravljen že ponatis. Natisnili so 200 oštevilčenih izvodov izvirnika Dizmove kronike in 280 izvodov dodatnih študijskih knjig razprav, saj nameravajo 80 kompletov, to je 160 knjig, podariti knjižnicam v študijske namene. Zahtevni projekt so člani fundacije izpeljali brez denarne pomoči ministrstva za kulturo ali SAZU, zgolj s pomočjo podjetij, ki imajo posluh za kulturo.
