Cestnine za osebne avtomobile so ekološko, ekonomsko, prometno, socialno in turistično škodljive ter nepotrebne, so prepričani v Stranki ekoloških gibanj Slovenije (SEG). "Poleg tega so pretirano visoke in ovirajo promet, pa še njihovo pobiranje je neupravičeno visok strošek," meni generalni sekretar SEG Karel Lipič . "Zato predlagamo, da Slovenija ukine cestnine za osebne avtomobile in jih uvede izključno za tovornjake nad dvanajst ton in za tranzitni promet. Vozniki osebnih vozil že plačujejo znatni davek in takse za ceste pri nakupu bencina, avta in pri vsakoletnem podaljšanju registracije. Manjkajoči denar za graditev avtocest bi lahko vlada brez velikih stroškov pobrala z obdavčenjem bencina, kot to počne že zdaj. Ker takšne cestnine uvajajo tudi druge države, ki so že članice Unije, tudi sklicevanje na članstvo ne more biti izgovor proti ukinitvam cestnin."

PO DEJANSKIH STROŠKIH

"S pobudami za ukinitev cestnine in predvsem z njihovimi utemeljitvami v razmerju do obveznosti zaradi poenotenja slovenskih predpisov s predpisi Evropske unije na področju transporta nisem seznanjen," pravi Tomaž Vidic , državni sekretar za ceste. V okviru ukrepov za poenotenje dajatev za uporabo cest Unija za zdaj določa in ureja tri vrste dajatev: trošarine na pogonsko gorivo, letno povračilo za uporabo cest in cestnino ali začasno vinjeto. Njene dolgoročnejše rešitve pa so umerjene v uvedbo sistema povračil za uporabo prometne infrastrukture po načelu "uporabnik plača stroške dejanske uporabe". Za cestni promet je končni cilj uvedba plačila po prevoženih kilometrih in cestninjenja v prostem prometnem toku. Tak sistem naj bi v končni fazi uvedli za vse cestno omrežje in ne le za avtoceste. Načelu današnjega "pravičnega" pobiranja cestnine v SEG ugovarjajo, češ da osebni avtomobili zelo malo poškodujejo avtoceste, pač pa jih uničujejo težki tovornjaki. Iz študij Evropske unije izhaja, da težak tovornjak naredi na cesti na enaki razdalji 40.000-krat več škode kot osebni avto. S pobiranjem cestnin je torej neupravičeno subvencioniran težak tovorni in tranzitni cestni promet, so ogorčeni v SEG in nadaljujejo, da daje Dars še popust za tovorne prevoze po avtocestah, kar je v posmeh glede na resnične stroške za obrabo avtocest. Uvedba cestnin le za težke tovornjake in pravično obdavčenje goriva bi bil prvi korak k nujnim velikim spremembam prometne politike, ki bo bolj prijazna do ljudi in okolja. Tako bi preusmerili tovorni promet s cest na železnico in tranzitni promet obremenili s stvarnimi stroški kot v Nemčiji, Avstriji in Švici.

NE ZA CESTNINSKI ODLIV

Ciljni sistem povračil za uporabo prometne infrastrukture po načelu, da uporabnik plača, kolikor prevozi, vključuje tako neposredne kot tako imenovane eksterne (predvsem okoljske) stroške za uporabo, razlaga Tomaž Vidic. "V taki ureditvi postane cena za uporabo prometne infrastrukture ekonomski instrument za odločitev o zvrsteh prevoza. Z drugimi besedami, z določitvijo in zaračunavanjem dejanskih stroškov uporabe infrastrukture bodo njenim uporabnikom dani tisti `vhodni podatki`, na osnovi katerih se bodo po načelu gospodarnosti odločili o izbiri prevoza: po cesti ali železnici, z osebnim avtom ali javnim prevozom. Povečanje davkov ali trošarin na pogonsko gorivo nedvomno ni ukrep, ki bi vodil k omenjenemu cilju. Kako zagovarjati upravičenost takega ukrepa do tistih uporabnikov cest, ki redko ali nikoli ne uporabljajo naših cestninskih cest?" Do uvedbe sistema za pobiranje cestnine med vožnjo po avtocesti (prek portalov nad cestiščem), predvidoma leta 2008, bo Dars postopno zapiral zdaj odprt cestninski sistem na mestih, kjer vozniki najpogosteje obvozijo cestninske postaje, da se izognejo plačilu cestnine. Gre za pet dodatnih cestninskih postaj, ki so jih določili na osnovi študije slovenskega cestninskega sistema in dodatne preveritve ekonomske upravičenosti o njihovi postavitvi za čas do predvidene uvedbe elektronskega sistema. Kot je povedal prometni minister Jakob Presečnik , vlada po vzoru rešitev v drugih državah preučuje najboljše rešitve, ki bodo pravične do uporabnikov in tehnološko izvedljive. Prvi razpis za izdelavo študije ni bil uspešen, ker je nanj prispela le ena veljavna ponudba, zato ga je ministrstvo ponovilo. Vendar nekateri že opozarjajo na problematičnost prihajajočega sistema pobiranja cestnine z vidika kršenja zasebnosti.

Zakaj ne vinjete

Vinjeto (pavšalno plačilo cestnine) so v Evropski uniji uvedli kot začasno oziroma prehodno rešitev, s katero so si članice, ki niso imele cestninskih cest, npr. Avstrija in Češka, zagotovile možnost zaračunavanja uporabe avtocest v času do uvedbe samodejnega načina cestninjenja v prostem prometnem toku (bela knjiga o evropski transportni politiki do leta 2010). Vinjete delujejo spodbudno na dodatne vožnje po avtocestah, kar je v nasprotju s cilji prometne politike, da se število voženj in s tem obremenitev okolja zmanjšuje. Če bi hoteli v Sloveniji z vinjetami dobiti enak priliv denarja kot z veljavnim cestninskim sistemom (pri sedanjem obsegu avtocestnega omrežja), bi ob oceni, da bi nalepko za vse leto kupila okoli polovica voznikov, morala le-ta stati okoli 25.000 tolarjev. V Avstriji so že začeli pripravljati elektronski sistem cestninjenja, ki bo nadomestil vinjete - do prihodnjega leta bo najprej zaživel za tovornjake.