Sadove predsedovanja EU bomo obirali v prihodnosti

Evropska unija - petek, 18.07.2008 Tekst: (jop)

Ljubljana - Premier Janez Janša je v uvodnem enournem nastopu povedal, da so ocene institucij EU o slovenskem predsedovanju izjemno pozitivne. Pri tem projektu, ki je zahteval veliko truda in praktično štiriindvajseturno usklajevanje interesov, je sodelovalo več kot 3000 ljudi, ki so med predsedovanjem pripravili osem tisoč dogodkov.

Janša je pri tem poudaril, da so predsedovanje, katerega pozitivni rezultati se bodo pokazali šele čez nekaj let, pripravili z manj ljudmi in manj denarja kot drugi doslej. Po vladnih ocenah naj bi predsedovanje stalo 62,6 milijona evrov, pri čemer je 23 slovenskih podjetij prispevalo približno pol milijona evrov.

Nismo krivi za irski ne

Janša je zatem podrobno opisal prispevek Slovenije v okviru petih zastavljenih vsebinskih ciljev predsedovanja, ki naj bi bili v celoti uresničeni. Tako je denimo ocenil, da Slovenija ni kriva za to, da so Irci na referendumu zavrnili lizbonsko pogodbo, je pa Slovenija zaslužna za to, da je bil odziv drugih članic na ta neprijeten dogodek umirjen.

Med drugim je omenil, da so si med predsedovanjem izborili velike možnosti, da bo sedež nadzornega organa vesoljske agencije Galilejo v Sloveniji. Med političnimi preboji slovenskega predsedovanja je naštel še podpis sporazuma s Srbijo, začetek pogajanj z Rusijo, širitev schengenske meje, odpravo vizumov za države zahodnega Balkana in podobno. Ukvarjati pa so se morali tudi z nepričakovanimi zadevami, kot sta kriza finančnih trgov ter rast cen nafte in hrane.

Krivi Kučan, mediji, sodniki...

V večurni razpravi, ki je sledila, so se poslanci iz opozicije ob pohvalah za organizacijsko odlično izpeljano predsedovanje spraševali predvsem o tem, kaj imajo Slovenci od tega. V koaliciji pa so ob navdušenih pohvalah predvsem zaradi zaslug Janeza Janše pri predsedovanju odgovarjali, da bomo sadove obirali v prihodnost.

Poslanci SDS, zlasti Branko Grims in Jožef Jerovšek, sta obravnavo tega poročila izrabila za obračun z opozicijo (in Milanom Kučanom), ki naj bi v tujino koordinirano zlivala neizmerne količine gnojnice, širila laži o izbrisanih, Romih, pritiskih vlade na svobodo medijev, podleganju interesom ZDA, blatila vlado in njenega predsednika ter omogočila industrijsko špijonažo, za katero v Natu pravijo, da bi državo lahko stala 800 milijonov evrov odškodnine.

V okvir metanja polen pod noge predsedovanja sta uvrstila tudi sodniško stavko in "dokazano s tajkunskim kapitalom povezane osrednje medije", ki da predsedovanju niso namenjali ustrezne pozornosti.