Plečnik v Bruslju

Omenjena projekta sodita v celostno likovno obeležitev Slovenije v Bruslju, ki obsega tudi opremo dveh VIP-prostorov v palači Sveta EU in postavitev replike Plečnikove ure v palači Sveta EU. Za izvedbo je bila na razpisu ministrstva za kulturo izbrana Narodna galerija, avtor celostnega projekta pa je mednarodno priznani arhitekt Boris Podrecca.

Razstava Projekt Plečnik je na ogled od 14. maja do 20. avgusta, trajno spominsko obeležje pred palačo Sveta EU pa stoji od 11. junija.

Razstava v bruseljskih Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije razvije specifične tematike mojstra Plečnika ter jih postavi v peterokrako zvezdo, kot morfološki emblem razvoja mesta. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v Narodni galeriji poudaril Podrecca, razstava prikazuje preplet umetnosti in življenja. Prek filma Amirja Muratovića je prikazan dinamičen odnos arhitekture v prostoru, medtem ko makete in risbe zasedajo statičen prikaz Plečnikovega opusa.

Vse predstavljene tematike, sakralna, mestna in krajinska arhitektura, se centrično združijo v visokem steklenem vertikalnem stolpu s Plečnikovim portretom v zenitu inštalacije. V razstavnem prostoru so razvrščeni posamezni otoki, na katerih so razstavljene različne teme, kot so pohištvo, drobni predmeti, luči in znameniti kelihi. Osrednjo postavitev obdaja povezovalni obroč, ki v tekočem nizu fotografij kronološko predstavi ves Plečnikov opus.

Generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek, ki je avtor kataloga, fotografij in strokovni svetovalec pri razstavi, je dodal, da je Projekt Plečnik doslej pritegnil že številne obiskovalce. Žal ustvarjalci niso imeli visokih finančnih sredstev, na ogled so torej le domači Plečnikovi artefakti, tistih iz tujine si niso mogli privoščiti.

Pred palačo Sveta EU od srede stoji tudi obeležje iz hotaveljskega marmorja, na katerem je izpisan prvi verz Prešernove Zdravljice "Žive naj vsi narodi" v 23 uradnih jezikih EU. Kot je pojasnil Podrecca, je postavitev obeležja spremljalo kar nekaj težav. Po mnenju pristojnih evropskih strokovnjakov je bila namreč prva različica obeležja s konturo Slovenije preveč "slovenska".