Moda je resen in krut posel

Možnost za njen študij se je odprla s štipendijo, ki jo je dobila kot nagrado za zmago na tekmovanju mladih modnih oblikovalcev Smirnoff Internatiional Fashion Awards v Ljubljani.

Dobro leto kasneje je Nataši Čagalj ne le uspelo v Londonu magistrirati, na zaključni prireditvi so bile njene kreacije izjemno opažene. Specializacijo je opravila v Parizu, pri sloviti modni hiši Cerruti, kjer je nato delala štiri leta, zatem pa nekaj let v nič manj eminentnem Lanvinu.

Čeprav so ji sodelovanje ponujala mnoga zveneča imena, med drugim tudi Donna Karan, ki je odkupila nekaj njenih kreacij in jo želela pridobiti za oblikovalsko asistentko pri svoji ženski liniji oblačil v New Yorku, se ni odločila za selitev čez lužo. V začetku leta 2005 je Nataši pozvonil telefon in na drugi strani je bila Stella McCarttney, slovita modna oblikovalka in hčerka slavnega Beatla Paula McCartneya. Pogovor je bil kratek, ponudba jedrnata: "Bi delala zame?"

In s svojo družino se je Nataša tisto pomlad iz Pariza preselila v London, kjer je kot vodja oblikovalskega tima že tretje leto med njenimi najtesnejšimi sodelavkami.

Med enim njenih zadnjih obiskov Slovenije, predvsem rodnih Štor in Celja, kjer ima starše in sorodnike, sva se znova dobili. Tokrat v ljubljanski Zlati ladjici.

Se še kdaj spomnite na zmagovito kolekcijo z naslovom Vesoljske gospodične, ki ste jo izdelali iz kuhinjskih krp in gobic za pomivanje posode? Morda ob gospodinjskih opravilih - če imate seveda še kaj časa zanje?

Kako se ne bi spomnila, ta kolekcija mi je obrnila življenje! Če verjamete ali ne - še vedno doma opravim večino gospodinjskih opravil sama. Saj sem že najela čistilko, ampak ko je preprogo, pod katero je želela posesati prah, vrgla na posteljo, me je minilo… (smeh) No, imamo pa za varstvo mojih dveh otrok, Stele in Vitana, varuško. Prijazno študentko, Slovenko.

Kako poteka vaš delavnik vodje oblikovalskega tima?

Naporen je, ker usklajujem poslovno vlogo še z vlogo mame. Zaradi otrok imam štiridnevni delavnik. Od 9.30 do 18. ure traja, vmes je kakšno uro čas za kosilo, ki pa ga običajno ni… Stella je izredno razumevajoča, saj ima tudi sama tri otroke, stare do treh let. Vendar je tudi med porodniškim dopustom domala ves čas v službi. Sicer je moje delo precej vezano na Italijo, kjer v tovarni Gucci, v Novari pri Milanu, izdelujejo naše prototipne modele in tudi šivajo jih tam. Stella McCartney je namreč del velike korporacije Gucci, prek katere tudi poteka vsa logistika. V Londonu je samo korporativni in oblikovalski sedež blagovne znamke.

Trgovine imate po vsem svetu, razširili ste se iz Londona in Pariza v Moskvo, vso Evropo in še v Los Angeles, New York, Katar… Kako usklajujete kolekcije glede na kulturo oblačenja in različne klimatske razmere?

Globalizacija je pometla z dvema sezonama, pomlad-poletje in jesen-zima. Tudi klimatske razmere so drugačne, briše se meja med tipično zimsko in poletno modo. Mi delamo štiri enakovredne kolekcije na leto, prilagojene različnim koncem sveta in letnim časom. Iz svojih show-roomov po vsem svetu dobivamo dnevne informacije o povpraševanju in sprotne analize iz trgovin, kjer se prodajajo. Veliko elementov je treba upoštevati pri oblikovanju oblačil. Ženska v Katarju bo na primer tudi poleti posegla po bolj zakritem modelu, z rokavi.

Vse kolekcije predstavite na tednih mode v Parizu in New Yorku. Kako izbirate manekenke? Je anoreksija, pogojena še z drogiranjem rosno mladih deklet, medijsko premalo ali preveč napihnjena?

Stella McCartney nima anoreksičnih manekenk. Politika naše firme je, da ne najemamo previtkih deklet. Moj stik z manekenskim svetom je omejen na tri dni pred revijo, ko imamo poskuse z modeli, ki se bodo predstavili na reviji, in potem na sami reviji. Ta dekleta imajo po navadi več pomerjanj oblačil in revij na dan, tako da je njihovo delo pri starosti v povprečju dvajset let precej naporno. Če se pri tem ne bi obnašale profesionalno in resno, bi se lahko poslovile od tega sicer dobro plačanega posla.

V prvih vrstah, ki so rezervirane za eminentne urednice Vogua in drugih uglednih modnih medijev, sedijo tudi znane zvezde, igralci, pevci… Slišati je, da nekateri celo plačajo, da si na tak način, ko je oko kamere in s tem svetovna javnost uprto vanje, naredijo samopromocijo.

Moda je medijska panoga, tesno povezana s svetom filma in estrade, ima svoje odjemalce, navdušence, ki se z veseljem udeležijo modne revije, dvomim pa, da kdo izmed slavnih za to vabilo plača. Včasih je prisotnost tudi pogodbeno vezana, če neka igralka na primer reklamira modno hišo, njen parfum, je del njene pogodbe, da se pojavi na tovrstnih prireditvah.

V modnem zakulisju pa - manj čedne reči. Pred kratkim so Armaniju očitali, da prireja tiskovne konference ravno v času modnih revij njegovih največjih tekmecev in jim na tak način "spelje" prisotnost sedme sile.

V bistvu je moda resen in krut posel, kamor spada tudi velika tekmovalnost, vsi se borimo za čim boljšo pozicijo. Armani sicer ni naš konkurent, je pa vsekakor legenda modnega oblikovanja. Ja, takšne reči se dogajajo, seveda! Pred tedni mode se bije konkurenčni boj, ki poleg omenjenega vključuje tudi nagajanja v smislu zakupa najboljših manekenk za ves dan, čeprav se jih potrebuje samo tri ure.

Kaj pa zgodbe o "lasanju" zaradi kraje idej, skic, osnutkov kolekcij? Morda zgolj spretno izpeljan oglas?

Morda, vendar tega je vse manj, kajti vsi modni ustvarjalci se vsako sezono navdihujemo iz podobnih virov, nabavljamo blago oziroma materiale pri istih proizvajalcih. Moda mora zajeti duha časa, zato si je veliko kolekcij različnih blagovnih znamk tudi podobnih.

"Zac Posen, Julien MacDonald in Sonia Rykiel so bili očitno na skupnih počitnicah pri eksotičnno barvitih pticah, ker je perje obeležilo njihove letošnje kolekcije..." je zapisala novinarka Vogua. Kje dobita s Stello največ svežih idej?

Naš poklic je kreativen, vizualen. Stelli pomagam uresničevati njeno vizijo, vsaka kolekcija nastaja nekaj mesecev in tega se ne more preprosto vnesti v računalnik, natiskati in "poštempljati". Velikokrat kakšno idejo, ki jo je treba vizualno izraziti, predelava pri kosilu, večkrat gremo v arhiv galerije, imamo dostop do arhiva Vogua, gremo na razne avkcije, muzeje, na zasebni ogled razstav.

Izdelujete oblačila tudi po meri, znanim osebnostnim, ki slovijo po svoji muhavosti?

Za razliko od nekaterih velikih modnih hiš mi nimamo posebnega ateljeja, namenjenega samo za izdelavo slovesnih oblek svetovno znanim zvezdam, za rdeče preproge. Prirejamo po poslanih merah le oblačila iz že obstoječih kolekcij, včasih seveda pridejo zvezdnice tudi osebno k nam, nazadnje sta bili Kate Moss pa Gwyneth Paltrow. Večina je zelo prijazna, no, včasih je tu in tam kakšna tudi malo bolj muhasta in ima velike zahteve pri vplivu na oblikovanje oblek. Vendar tudi zvezdnice svetovnega slovesa nimajo idealnih postav in seveda nastanejo problemi, ker ni v našem interesu, da jo oblečemo v obleko, ki ji ne pristoji.

Sta s Stello sodelavki in prijateljici? Se družita tudi zasebno, morda celo z njenim slavnim očetom?

Ker večino delovnega časa preživimo skupaj, se med vikendi, razen kadar "pade" kakšna poslovna večerja, ne družimo. Obe imava radi zasebnost, jaz se v prostem času intenzivno posvečam otrokoma in možu. Ima pa Stella velik krog prijateljev iz sveta medijev, zelo dobra prijateljica je z Madonno, Gwyneth Paltrow, Bjork… in tudi s svojim očetom Paulom McCartneyjem. Na njegov koncert smo vedno povabljeni vsi njeni najožji sodelavci. Nazadnje smo bili kot gostje v televizijski oddaji Later with Jools Holland, ki jo je imel v živo na BBC.

Stella je stroga vegetarijanka, borka za živali in zato v svojih kolekcijah nima niti usnja, še manj krzna. Kako bi na kratko opisali modo, ki jo soustvarjate?

Ne uporabljamo usnja in krzna, dvakrat na leto pa izdelamo tako imenovano ekološko-reciklirano kolekcijo, kjer uporabljamo le ekološke materiale v kombinaciji z recikliranimi dodatki in materiali iz predhodnih sezon.

Večkrat ste v Sloveniji, imate še kašen stik s slovensko modo? Je naša modna industrija res premajhna, da bi lahko prodrla v svet?

Glavni problem je po mojem v zaprtosti, ker večina firm še vedno zaposluje samo lokalni kader. Vsaka modna znamka v svetu, ne samo v Ameriki, tudi v manjših državah, Danski in Avstriji na primer, se trudi zaposlovati ljudi iz tujine, strokovnjake z izkušnjami s tega področja. Treba bi bilo zavzeti globalni pristop, slovenskost bo že prišla kasneje. Lahko da je moj pogled napačen, vendar se mi zdi Gorenje pri nas lep primer podjetja, ki se obnaša kot globalna firma, zato so v vrhu novih dosežkov in se lahko kosajo oziroma postavijo ob bok tujim konkurentom. In če se lahko tehnološka firma postavi ob bok svetu, zakaj se ne more tudi tekstilna? Najprej se je treba obnašati globalno, šele potem lokalno.

Veliko idej se je že preigravalo v vezi s to problematiko, tudi ta, da bi se večje slovenske modne proizvajalke združile. Iluzija?

Trenutno verjetno res. Vendar zato, ker se stvari lotevajo napačno, ker stavijo na ljudi, ki nimajo izkušenj v svetu, bojijo se konkurence, namesto da bi jo vzeli kot zdravo motivacijo. Vsaka velika blagovna modna znamka danes združuje vse segmente - od oblačil, pletenin, torbic, čevljev, modnih dodatkov.

Torej je morda celo absurdno vprašanje, ali se v prihodnosti nameravate vrniti v Slovenijo in delati v slovenski modi?

Moja povezava s Slovenijo je trenutno izključno družinska. Seveda se želimo vrniti, vendar za zdaj s povratkom še odlašamo. Danes je, kar se tiče fizičnih razdalj, svet vedno manjši in teoretično bi lahko prek interneta in stikov, ki jih imam v svetu mode, delala od koderkoli. Trenutno nam je tako čisto lepo in uživamo v Londonu, ki ponuja veliko, poleg tega pa bodo otroci bogatejši za neprecenljivo izkušnjo povezovanja drugih kultur in jezika.