Čebelarji od vlade zahtevajo, da razglasi ekološko katastrofo: “Čebelo samo malo grdo pogledaš in že propade”

Ljubljana - Slovenskim čebelarjem je v letu dni propadla skoraj polovica ali približno 70.000 čebeljih družin. »Če bi v enem letu poginilo 70.000 ovac, kar je primerljivo s to številko, bi bila samo z gospodarskega vidika to katastrofa. Če pa upoštevamo, da čebela čebelarju prinese le deset odstotkov koristi, kar devetdeset odstotkov pa okolju, je še toliko huje,« poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Zaradi milejših in krajših zim so krajša tudi pašna obdobja, kar čebele oslabi in po besedah čebelarjev »propadejo že, če jih samo malo grdo pogledaš« (Foto: Matej Povše)

Vodstvo zveze zato od vlade zahteva, da razglasi ekološko katastrofo, napovedalo pa je tudi informacijski mrk. Naslednjih štirinajst dni ali tri tedne se javno ne bo oglašalo, saj je ocenilo, da mora stroka dobiti priložnost, da do konca razišče vzroke za množične pomore čebel, najde krivce zanje in jih kaznuje.

VIDEO: V enem letu izginila polovica vseh čebel

"Čebela je prvi kazalec čistosti okolja, in če je v letu dni padla polovica čebel, smo pred ekološko bombo. Smo na kritični meji čebeljih družin, ki nam še zagotavlja zadostno opraševanje, zato bi vlada morala razglasiti ekološko katastrofo," je prepričan Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Če bi vlada to storila, bi imela Davčna uprava Republike Slovenije podlago, da čebelarje za leto 2007 oprosti plačila davkov, saj jim je dohodninske odločbe že odposlala.

Čebelarji so prepričani, da je nova davčna zakonodaja do njih nepoštena in krivična že brez težav, v kakršne so jih pahnili zadnji pomori čebel. Zahtevajo, da davek plačujejo le tisti, ki imajo več kot štirideset panjev, kar je manj, pa naj jim država prizna kot delo v korist narave. Čebele z opraševanjem pridelek jagod povečajo za okoli 55 odstotkov, sliv za 72, češenj za 67, hrušk za 38, malin za 81 odstotkov…

Čebelji fond so oklestili tudi dacarji

Po podatkih ČZS se je čebelji fond samo zaradi spremenjene davčne zakonodaje v pol leta zmanjšal za 20.000 do 30.000 družin ali za okoli 20 odstotkov. "Kdor ima šest panjev in 200 evrov katastrskega dohodka, plača davek, čeprav se s čebelami ukvarja ljubiteljsko in jih oskrbuje z lastno pokojnino," je opozoril Noč in dodal, da je povprečna starost čebelarjev več kot 65 let.

Veliko čebeljih družin je izginilo že pozimi, kar čebelarji in drugi strokovnjaki pripisujejo tudi podnebnim spremembam. Zaradi milejših in krajših zim so namreč krajša tudi pašna obdobja, kar čebelo oslabi "in propade že, če jo samo malo grdo pogledaš", je dejal Boštjan Noč. Zimske izgube čebel naj bi bile tudi posledica uporabe novih vrst pesticidov in najpogostejše bolezni čebel - varoje, pomori, ki se dogajajo zadnje tedne, pa so po mnenju čebelarjev zgodba zase. "To je treba prepustiti stroki, da razišče vzroke," menijo v ČZS.

Neregistrirana zdravila uporabljajo celo veterinarji

Med glavnimi osumljenci za pomor je še vedno pesticid klotianidin, s katerim poškropijo seme koruze, da je odporno proti koruznemu hrošču. Kako so se v analiziranih vzorcih mrtvih čebel znašli tudi ostanki fluvalinata, ki ga vsebuje pripravek za zdravljenje čebelje varoje, pa je še vedno uganka. Fluvalinat v Sloveniji ni registriran za zdravljene te zajedavske bolezni čebel, v nekaterih drugih državah EU pa je.

In medtem ko Boštjan Noč verjame, da slovenski čebelarji za zatiranje varoje uporabljajo le registrirana sredstva, prve ugotovitve veterinarskih inšpektorjev kažejo, da posamezniki med njimi tudi grešijo. A inšpektorjem ni treba ponje kam daleč na teren. Najdejo jih lahko kar v državnem zboru, saj je poslanec Nove Slovenije Alojz Sok, po izobrazbi veterinar, po duši pa tudi čebelar, na nujni seji odborov za kmetijstvo in za okolje o uporabi pesticidov prostodušno priznal, da slovenski čebelarji sredstva za zatiranje varoje, ki v Sloveniji niso registrirana, kupujejo na Madžarskem. Kaj pa predpis, da v EU ni prostega pretoka zdravil in fitofarmacevtskih sredstev, da se torej smejo v Sloveniji uporabljati le tista, ki so registrirana pri nas?!

Nad varojo z gasilsko akcijo

V Sloveniji so za zatiranje varoje registrirana tri kemična sredstva (na ravni EU jih je pet), a za eno čebelarji trdijo, da z vidika varne hrane ni primerno, saj ga veliko ostane v vosku in medu, za drugo pravijo, da je zelo neučinkovito, torej uporabljajo le eno, ki pa povsod po državi ni enako učinkovito.

Glede na to, da je z množičnimi pomori čebel izbruhnil požar, se čebelarji zavzemajo za gasilsko akcijo oziroma za dovoljenje za uporabo dodatnega kemičnega sredstva, s katerim bi vsi hkrati udarili po varoji, nato pa bi bolezen znova zatirali z alternativnimi, ne s kemičnimi sredstvi.

In zakaj tudi v Sloveniji nista na voljo preostali kemični sredstvi za zatiranje varoje, ki sta ponekod v EU registrirani? Dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica veterinarske uprave, je dejala, da je to odvisno od veledrogerij, ki se registrirajo pri Agenciji za zdravila in od nje tudi dobijo dovoljenje za uvoz ali vnos nekega zdravila v državo.

"Toda stalež živali v Sloveniji je tako majhen, da se jim ta dejavnost ne splača. Nacionalni veterinarski inštitut že od marca nagovarja veledrogeriste, naj v Slovenijo pripeljejo nova, učinkovitejša zdravila, ki so na voljo v Evropi. Nimamo pa administrativne moči nekomu odrediti vnos ali uvoz nekega zdravila. Če bi se katera od veledrogerij odločila za to, ji lahko agencija dovoljenje za interventni uvoz ali vnos izda v nekaj urah, če je njihova vloga popolna," je poudarila Čadonič-Špeličeva in čebelarje hkrati opozorila, da tudi ti zdravili nista čudežni recept za popolno zatrtje varoje.

Poslanci o pomorih čebel

Rudolf Petan, SDS: "Pomor čebel se je zgodil zaradi nezdravega okolja. Želim, da poiščemo vzroke, zakaj je crknila žarnica. Če jo zamenjamo in spet takoj crkne, s tem nič ne rešimo."

Borut Sajovic, LDS: "Čebelarji imamo težave in nered pri sredstvih za zdravljenje čebel. Če bi v vseh teh letih, odkar se srečujemo z varojo, uporabljali le tisto, kar je na trgu, bi že zdavnaj ostali brez čebel."

Pavel Gantar, Zares: "Z vidika okolja so pomori čebel razlog za skrb, saj kažejo, da je v okolju nekaj narobe in da je treba ukrepati. Nismo zadovoljni s tem, kako pridejo fitofarmacevtska sredstva od trgovin do uporabnikov."

Marjetka Uhan, NSi: "Če čebelarji mislijo, da se z registriranimi sredstvi ne da zdraviti čebel, naj pritisnejo na strokovnjake, da se registrira drugo sredstvo. Obsojam pa medije in Zares, ker ste krivce za pomor čebel iskali med kmeti."