Namen UNASUR je oblikovati ekonomsko in politično skupnost 12 južnoameriških držav po vzoru EU, je dejal Lula. Preden ta ustanovna listina stopi v veljavo, mora biti ratificirana v parlamentih držav podpisnic.

Brez varnostnega sveta

Ideja se je porodila decembra 2004 na tretjem vrhu predsednikov južnoameriških držav, ko je bila ustanovljena tako imenovana Skupnost južnoameriških držav, ki ni zaživela. Kasneje se je na prvem južnoameriškem energetskem vrhu, ki je bil aprila 2007 v Venezueli, dvanajst predsednikov odločilo, da jo preimenuje v Unijo južnoameriških držav in pripravi potrebne listine in strukture, ki bi omogočile integracijski proces.

Podpisana listina si je postavila kot cilj vzpostavitev političnega dialoga, ustvaritev južnoameriške identitete in državljanstva, pospešitev ekonomskega razvoja, energetsko integracijo, razvoj komunikacijske infrastrukture med članicami, finančno integracijo, razvoj univerzalnega dostopa do socialnega in zdravstvenega zavarovanja.

Najvišji organ UNASUR bo predstavljal svet predsednikov države, ki se bo sestajal enkrat na leto. Poleg tega sta predvidena tudi svet zunanjih ministrov, ki se bo sestajal vsakih šest mesecev, in svet ministrov za posamezna področja. Koordinacijo bo vodila komisija ali stalni sekretariat v minimalni zasedbi. Ta bo delo posebnih skupin, ki bodo obravnavale različne problematike integracijskega procesa, usklajeval z delom predsedujoče države. Po izstopu Kolumbije zaradi spora z Venezuelo in Ekvadorjem bo UNASUR za leto dni predsedoval Čile.

Lula je obenem predlagal tudi ustanovitev južnoameriškega varnostnega sveta, kar ni bilo sprejeto zaradi nasprotovanja Kolumbije. "Ni namen ustanovitev neke vojaške mednarodne sile po modelu Nata," je pojasnil Lula, marveč nekakšen forum obrambnih ministrov za koordiniranje ukrepov in prihodnje skupne varnostne politike. S tem namenom je bila ustanovljena delovna skupina, ki se bo pogajala s Kolumbijo, druga skupina bo preučila možnosti za ustanovitev skupnega parlamenta.

Številne kritike

Iz naše perspektive je gotovo zanimivo ugotavljati, v čem je UNASUR podoben EU. Za zdaj samo v tem, da je EU služila kot "inspiracija, ne pa kot model", je dejal bivši predsednik Ekvadorja, Rodrigo Borja Cevallos, ki je tik pred brazilskim vrhom odstopil s položaja generalna sekretarja UNASUR. "Integracijska organizacija 27 držav (EU) ima eno samo integracijsko entiteto, mi pa imamo tri," pravi Borja, ki se ni strinjal s predlagano integracijsko agendo in je zahteval, da se prostotrgovinski sporazumi, kot sta Mercosur in CAN (Skupnosti andskih držav), združijo v UNASUR, čemur so predsedniki 12 držav nasprotovali.

Za zdaj je naloga UNASUR začeti integracijski proces, in to na drugačni osnovi kot Evropska skupnost. Skupno državljanstvo, skupni denar in skupne akcije na mednarodnem področju še niso na vrsti. Mnogi južnoameriški mediji so skeptični in se bojijo, da bo UNASUR vnesel še večjo zmedo v razumevanju kratic in imen raznih integracijskih sporazumov, ki jih v tem prostoru že od 19. stoletja kar mrgoli. Glede na izjavo Borje je UNASUR v tej obliki samo nekakšen forum za debato, ne pa organizacija, ki bi lahko vodila integracijski proces.