Številna odpuščanja z dela, samo v prvih treh mesecih letos več kot 150.000 ljudi, vse višje cene hrane in goriva so namreč podaljšale vrste tistih, ki ne morejo prehraniti sebe ali družinskih članov. Ti odstotkovno sicer še niso presegli rekordnih številk iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je s pomočjo bonov preživljal že vsak deseti Američan, bo pa predvidoma že jeseni prekoračeno doslej največje število prejemnikov iz leta 1994, ko jih je bilo 27,97 milijona.

Prve pomoči že leta 1939

Ameriški program živilskih bonov za prebivalce, katerih prihodki ne presegajo tako imenovanega praga revščine, ima že sedemdesetletno zgodovino. Prvega so sprejeli leta 1939, da bi ublažili posledice recesije iz predhodnih dveh let, v sedanji obliki pa so ga dokončno obnovili leta 1964 po triletnem poskusnem obdobju. Še v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so z njim zajeli manj kot pet milijonov ljudi, po rekordnem letu 1994 pa se je število uživalcev do preloma tisočletja močno zmanjšalo, na okoli 17 milijonov prejemnikov in 17 milijard dolarjev.

Samo od leta 2005 sta se v vrste za bone postavila dodatna dva milijona ljudi. Del tega porasta pripisujejo večji dostopnosti do programa, ki ni več vezan na dvigovanje papirnatih kuponov, ampak na elektronske debetne kartice, ki se mesečno avtomatično polnijo. Lani so posamezni prejemniki dobili povprečno 86 dolarjev mesečne pomoči za nakup hrane, za gospodinjstvo, ki je štelo povprečno 2,3 člana, pa je bil ta znesek okoli 200 dolarjev.

Do živilskih kuponov so upravičeni tisti, katerih prihodki so letno blizu ali pod pragom revščine, določenim na zvezni ravni, in ki nimajo drugih sredstev (denimo bančnega računa) oziroma imetja (ne upošteva se stanovanje, za avte pa veljajo posebna pravila), ki bi v gospodinjstvu presegalo 2000 dolarjev. Trenutno so do pomoči upravičeni tisti, katerih neto mesečni prihodek ne presega 851 dolarjev (pri štiričlanskem gospodinjstvu 1721 dolarjev), najvišji znesek bonov pa je za posameznika 162 dolarjev oziroma 542 za štiričlansko družino. Z njimi lahko kupujejo kruh in druge izdelke iz žit, sadje, zelenjavo, meso, ribe in mlečne izdelke ter tudi semena ali sadike, če pridelujejo hrano za lastno uporabo. Prepovedan je nakup piva, vina in drugih alkoholnih pijač, cigaret in vseh neprehrambnih izdelkov. Prav tako z živilskimi kuponi ni mogoče kupovati tople hrane, jih porabiti v restavraciji ali zamenjati za gotovino. Čeprav je slednje kaznivo, pa navajajo, da se z njimi na črno trguje po vrednosti 1 kuponski dolar za 70 gotovinskih centov.

Če so ameriško gospodarsko krizo do zdaj razgaljale predvsem zaplembe hiš in stanovanj s strani upnikov v hipotekarnih posojilih, se zdaj zajeda v samo črevesje tamkajšnjega prebivalstva. Kot barometer ekonomskega zdravja ZDA morda živilski kuponi niso najboljši kazalec, a rišejo precej temno sliko. Precejšen porast prejemnikov pomoči so namreč zabeležili kar v 40 ameriških zveznih državah, najopazneje pa v Michiganu, kjer se s kuponi prehranjuje že vsak osmi prebivalec.