Takšno začasno prepoved lahko sprejme okoljski minister Janez Podobnik. Cveta Zalokar Oražem iz Zaresa, pobudnica pisma premierju, pod katero so se poleg nevladnih organizacij podpisali tudi poslanci Lipe in Slovenske nacionalne stranke, ocenjuje, da Podobnik ta trenutek zaradi težav, ki jih ima kot minister, ni dovolj močan za kaj takega, zato meni, da je treba o tem doseči soglasje v vladi.

"O posledicah in vplivih GSO na človeka, živali in okolje je premalo vedenja," je prepričana Zalokar-Oražmova. Temu je na včerajšnji novinarski konferenci pritrdil tudi Borut Sajovic, LDS, ko je dejal: "Z GSO je približno tako kot z zažganim in politim mlekom: ko se ta neželeni dogodek enkrat zgodi, ni doktorja znanosti, ki bi ga znal spraviti nazaj v steklenico. "

Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki je prav tako podpisnik pobude Janezu Janši, poudarja, da se GSO prenašajo tudi z vetrom in žuželkami, zato je po njegovem varnostni pridržek pri njihovem gojenju in prodaji potreben. To področje bo sicer uredil zakon o soobstoju GSO z drugimi rastlinami, vendar nam ga evropska komisija ne odobri, ker da je preveč omejevalen do tistih, ki bi GSO želeli gojiti.

"Naše stališče o varnostnem pridržku je le začasno - do sprejetja zakona o soobstoju GSO, ki ga podpiramo, saj ne vidimo drugega načina, kako ukrotiti njihovo nezadržno širjenje," pojasnjuje Fras in spomni: "Ob osamosvajanju Slovenije so iz Svetovne trgovinske organizacije prihajali namigi, naj vse privatiziramo, da bodo naše premoženje kupili tujci in se nam bosta cedila med in mleko. Slovenija tega ni naredila in previdnostni zadržek se nam je v tem primeru obrestoval, saj nam gre danes dobro. Nacionalni interes moramo izluščiti tudi v kmetijstvu, kajti živimo v razgibani geografiji, ki nas lahko naredi revne ali pa nas obogati. Ne pokvarimo Slovenije zaradi interesa nekaterih gospodarskih subjektov (multinacionalke, ki prodajajo GSO, op. p.), ki v Sloveniji nimajo niti sedeža niti lastništva."