Ministre je na Brdu pričakalo vprašanje bojkota odprtja Olimpijskih iger

Zunanji ministri držav članic EU so se na Brdu pri Kranju resda zbrali neformalno, a so se o mednarodnih problemih pogovarjali formalno in resno. (Foto: Jaka Adamič)

Gostitelj srečanja, zunanji minister Dimitrij Rupel, je ob prihodu na Brdo pri Kranju dejal, da 27-erica o bojkotu nima stališča, „ga bomo pa po potrebi oblikovali", a tokratno srečanje za to ni pravo. Dodal je, da ne pričakuje razkola v Uniji okoli vprašanja. Slovensko predsedstvo se je v izjavi pretekli teden izreklo proti bojkotu, rekoč da v tem času in letu medkulturnega dialoga to ni pravi odgovor na politična vprašanja in bi pomenilo izgubljeno priložnost za promocijo človekovih pravic.

EU (še) nima enotnega stališča

Vprašanje bojkota iger (predvsem bojkota uradne otvoritvene slovesnosti s strani državnih voditeljev) je postalo posebej aktualno potem, ko je francoski predesednik Nicolas Sarkozy dejal, da takšni možnosti pušča odprta vrata, idejo je po poročanju Reutersa premleval predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, k bojkotu so pozvale tudi nekatere ogranizacije za spoštovanje človekovih pravic.

Velika Britanija, gostiteljica olimpijskih iger leta 2012, je odločena, da otvoritve ne bo bojkotirala. Udeležil se je bo premier Gordon Brown. Smisla bojkota ne vidi niti švedski zunanji minister Carl Bildt, ki je ob prihodu na Brdo dejal, da je bila poteza povsem neučinkovita leta 1980, ko so številne države bojkotirale olimpijske igre v Moskvi zaradi vdora Sovjetov v Afganistan. Takrat ni šlo le za bojkot slovesne otvoritve, ampak so igre izpustili mnogi športniki, med njimi tudi kitajski.

Nemčija na otvoritvi iger v Pekingu ne bo imela visokih predstavnikov, a pravi, da to nima nič opraviti s Tibetom. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je dilemo prestavil v prihodnost, rekoč da „se nam ni potrebno odločati danes o tem, kaj se bo zgodilo jutri... Pomembno pa je, da pošljemo tri jasna sporočila: potrebno je priznati kulturno dediščino vseh, kot drugo, ozemeljska celovitost Kitajske je ločeno vprašanje, in tretje, vsa odprta vprašanja je potrebno reševati po mirni poti."

Jasnejša sporočila Siriji

Vprašanje Tibeta so med teme srečanja zunanjih ministrov uvrstili naknadno, potem ko so kitajske varnostne sile nedavno zatrle proteste v podporo neodvisnosti. Minister Rupel je včerajšnjo razpravo med kosilom sicer začel s poročilom o svoji nedavni turneji po Bližnjem vzhodu. V izjavi pred začetkom srečanja je dejal, da „je pomembno, da ne popustimo pri ideji dveh držav, pri ideji, da Palestinci potrebujejo življenjski prostor." Glede odnosov s Sirijo, ki jo obtožujejo vpletanja v notranje zadeve Libanona, je Rupel dejal, da bo EU obiske evropskih ministrov v Damasku poslej bolje usklajevala, zato da bi bila sporočila Siriji jasnejša. „Želimo, da Sirija igra konstruktivno vlogo," je dejal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, predvsem misleč na politično krizo v sosednjem Libanonu. EU lahko s Sirijo zelo poglobi odnose, a le, če bodo njena dejanja konstruktivna, je še poudaril.

Drugo večje vprašanje včeraj so bili odnosi EU z Rusijo pred junijskim vrhom v Sibiriji, položaj v Rusiji pred zamenjavo na predsedniškem položaju in vprašanje začetka pogajanj o novem partnerskem sporazumu Unije z Moskvo. Slovenija želi dobiti mandat za začetek pogajanj še pod svojim predsedovanjem, morebiti že aprila.

Kot je po razpravi ugotavljal minister Rupel, ima EU v Rusiji opravka z novim položajem, novo močjo. Zaradi drugačne situacije EU potrebuje več informacij o dogajanju v Rusiji, k njihovemu zagotavljanju pa nameravajo povabiti znanstvene inštitute znotraj in izven Rusije. Razprava o bolj poglobljenih odnosih EU z Rusijo je bila spodbudena s skupnim pismom francoskega in britanskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerja in Davida Millibanda njunim kolegom.

Srbiji se obeta ponudba o odpravi vizumov

Danes se bo srečanje nadaljevalo z obravnavanjem Zahodnega Balkana. Evropski komisar Olli Rehn bo zunanjim ministrom predstavil novo strategijo EU do te regije, o kateri pa je včeraj še bil precej redkobeseden. Leto 2008 je lahko odločilno za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, je ocenil: „Gledano v celoti, je Zahodni Balkan stabilen in dosega na svoji poti proti EU konstanten, čeprav neenak napredek. Še vedno obstajajo precejšnja tveganja nestabilnosti. Če bodo premagana, ima ta regija svetlo prihodnost in ta prihodnost je v EU."

Na današnjo razpravo so vabljeni srbski zunanji minister Vuk Jeremić, prav tako pa še vodje diplomacij Črne gore, Hrvaške, Makedonije in Albanije ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Miroslav Lajčak. Povabilo so poslali tudi kosovskemu premieru Hashimu Thaciju, a če bo ta danes dejansko v Sloveniji, ne Rupel ne Rehn včeraj nista želela potrditi. V zraku so tako obvisela namigovanja, da bi na Brdu utegnilo priti do srečanja Thaci-Jeremić.

Srbija in morebiten izbruh spopadov na Kosovu sicer ostajata največja skrb EU na Zahodnem Balkanu. Unija po Rehnovih besedah ostaja zavezana gospodarskemu in političnemu razvoju Kosova ter njegovi evropski perspektivi, Priština pa mora s svoje strani izkazati zavezanost demokratični in večetnični družbi. Vrata Bruslja ostajajo odprta tudi za Srbijo. „EU je pripravljena pospešiti njeno približevanje EU, vključno s statusom kandidatke, vendar pa mora Srbija sama potrditi svojo evropsko izbiro in izpolniti pogoje," je menil Rehn.

Špekulacij o morebitni odpravi vizumov državljanom Srbije za potovanja v države EU pred majskimi parlamentarnimi volitvami Rehn včeraj ni hotel potrditi. Tovrstna spodbuda vendarle ni izključena. Namignil je namreč, da bi Evropska komisija okvirni načrt za odpravo vizumov s Srbijo lahko sprejela že do konca aprila.

Obsodba Wildersovega filma

Brdo Film nizozemskega poslanca Geerta Wildersa z naslovom Fitna, kar v prevodu iz arabščine pomeni "nesoglasja ali razlike med ljudmi", je namenjen zgolj netenju sovraštva, je v odzivu na četrtkovo spletno objavo filma poudarilo slovensko predsedstvo EU. Izjavi predsedstva se pridružuje tudi evropska komisija. Avtor namreč prikazuje posnetke nasilja v imenu islama, tudi terorističnih napadov 11. septembra v ZDA in napad v Madridu, ki jih spremljajo sovražne izjave muslimanov, na primer: "Alah je srečen, ko so ubiti nemuslimani."

Slovensko predsedstvo in evropska komisija popolnoma podpirata izjavo predsednika nizozemske vlade Jana Petra Balkenendeja, ki je v četrtek spletno objavo filma obsodil. "Film enači islam z nasiljem in takšno tolmačenje zavračamo," je poudaril Balkenende. "Tako obžalujemo, da je Wilders ta film objavil, saj ne služi ničemur, razen žaljenju," je poudaril nizozemski premier. "Muslimani, kristjani in ljudje drugih prepričanj lahko živijo skupaj v miru. Problem ni vera, temveč zloraba vere za sejanje sovraštva in nestrpnosti," je še opozoril. sta