Dobre "stare" Alpe (geološko gledano gre seveda za mlado gorovje) so nas spet zavarovale pred močnimi vetrovi, ki so dodobra prevetrili večji del zahodne Evrope, najbolj pa "funtoljubce" na Otoku. Posledice omenjenih vetrov v prvi polovici marca so bile previsoke povprečne temperature, nadpovprečna količina padavin in podhranjenost s soncem.
Po začasni prekinitvi oziroma zamrznitvi pomladi v začetku tedna niso nič kaj spomladanski niti velikonočni vremenski obeti. Očitno bo bolj kot jutrišnji skok v koledarsko pomlad vplivala v prihodnjem tednu na vreme polna luna. Letošnja prva spomladanska je res neučakana, saj nas bo obiskala pojutrišnjem oziroma na drugi dan pomladi! Kdor ima za praznično podaljšani konec tedna "terenske" načrte, naj bo še posebno pozoren, kako bo vse skupaj potekalo, da ne bo kakih neljubih presenečenj. Kakor koli se bo že "zvremenilo", svetli del dneva bo spet za pol leta prevladoval nad njegovim temnim delom.
Naravno rezbarjenje
Na zemeljskem površju, še posebno v gorah in ob rekah, je veliko zanimivih oblik površja, ki so takšne, kakor bi jih nekdo vklesal v kamninsko podlago. So eden najzanimivejših primerov stalnega in neizprosnega preperevanja in odnašanja tal, za katerega je v veliki meri krivo prav vremensko dogajanje. Naravno rezbarjenje oziroma vremensko "dletarjenje", kot bi lahko poimenovali ta dinamični proces, je najbolj očitno v naših hribovitih in goratih pokrajinah.
Temu procesu pravimo preperevanje in nam posredno priča tudi o zelo pomembnem vplivu vremena na nastanek oblik površja na Zemljini zunanji lupini oziroma skorji.
Preperevanje je razmeroma počasen proces, kot da bi se na primer lotili kiparske stvaritve s pomočjo zobne ščetke. Verjetno ni še nihče poskusil kipariti na tak način, saj si niti ne predstavljamo, da bi bilo lahko to sploh učinkovito. Če bi bili dovolj vztrajni in bi to počeli nekaj let ali celo desetletij, pa bi se gotovo že malce poznalo. Ne verjamete? Oglejte si katero od naših sotesk ali vintgarjev, ki so nastale tudi zaradi preperevanja tamkajšnjih različno odpornih kamninskih plasti.
Stalno razpadanje kamnin
Ločimo mehanično, kemično in organogeno preperevanje, pri čemer sta v naših pokrajinah najbolj navzoči prav prvi dve obliki. K mehaničnemu uvrščamo temperaturno in zmrzalno preperevanje, kemično, imenujemo ga tudi korozija, pa je navzoče predvsem v zakraselem apneniškem svetu, torej skoraj na polovici slovenskega površja.
Medtem ko polzi padavinska voda po kamnini, raztaplja njeno površino, s tem pa razgrajuje tudi sestavne minerale, ki jo "držijo" skupaj. Pri tem ne pomeni nekaj stoletij ničesar, ko pa govorimo o milijonih let, je to povsem druga zgodba. Če bi sešteli količino raztopljenega apnenca, ki ga odnaša Ljubljanica, bi se njeno kraško zaledje vsakih sto let znižalo za nekaj manj kot centimeter.
Bolj opazne so posledice mehaničnega preperevanja (skalne špranje in razpoke, melišča, podori,…), saj kamnine zaradi spreminjanja temperatur in zmrzovanja ter odmrzovanja vode v skalnih razpokah stalno razpadajo. Naprej jih lahko odpihne veter, odnese voda ali pa se ti kamninski delci enostavno ustavijo pod mestom razpadanja.