Po zamrznitvi ERC Hrvaški obljuba o hitri poti v EU

Hrvaški premier Sanader... 

Za to, da bi komisija jeseni letos tudi zares predlagala omenjeni datum, obstaja vrsta pogojev, je dejal Barroso. Toda najpomembnejši med njimi, ki je pomenil resno grožnjo z blokado hrvaških pogajanj, je bil prav ukinitev vseh vidikov ERC za plovila članic EU.

Poiskati rešitev za ribiče

Premier Janez Janša je ukinitev ERC ocenil pozitivno. "To je bila politična in psihološka ovira na poti Hrvaške v EU, zato se ta korak lahko jemlje kot neki preboj v razumevanju, kaj EU je, kaj pomenijo pogajanja in kakšno oviro lahko predstavljajo enostranski ukrepi," je rekel Janša. Po njegovem mnenju obstajajo možnosti, da Hrvaška sklene pogajanja do sredine prihodnjega leta, pri čemer izzivi zdaj niso več toliko politični, ampak se skrivajo v konkretnih vprašanjih posamičnih pogajalskih poglavij. Pri tem je namignil na ribištvo in povedal, da "potrebujemo neko rešitev, ki Slovenije ne bo postavila v manj ugoden položaj, v kakršnem je bila pred članstvom v Evropski uniji, in četudi tukaj najdemo rešitev, potem kakšnih drugih večjih ovir, če se ne bodo na novo iznašle - in nekateri so bili pri tem doslej žal precej inovativni - ne vidim".

Slovenija bo pri poglavju ribištva bržkone želela doseči podoben dogovor, kot je zapisan v sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki določa, da slovenski ribiči lahko lovijo do višine Vrsarja.

Glede vprašanja meje Janša upa na skorajšnje soočenje predlogov komisij, ki bosta določili sporne točke ob meji. Enako je glede meje na vprašanje Dnevnika dejal hrvaški premier Ivo Sanader, ki se je v Bruslju srečal z Barrosom in se udeležil vrha Evropske ljudske stranke, kjer se je pogovarjal tudi z Janšo.

Sanader: Čaka nas velika naloga

Sanader je dejal, da je izredno zadovoljen z odločitvijo komisije, in povedal, da je bilo na sestankih z nemško kanclerko Angelo Merkel ter drugimi voditelji "zelo jasno, da so komaj čakali, da predsednik komisije napove mogoč scenarij konca hrvaških pogajanj". Dodal pa je, da je pred Hrvaško zdaj velika naloga. "Prvi in temeljni pogoj je zdaj ta, da moramo najprej mi opraviti svoj del posla. Hrvaška mora izpeljati nujne reforme, do junija mora izpolniti vsa merila za odprtje vseh pogajalskih poglavij. To je velik zalogaj, ki čaka vlado, pogajalsko skupino, sabor, vse, ki sodelujejo v pogajalskem procesu, zato naj ta datum, ki je zelo dober in blizu, ne zavede." Na vprašanje, kakšno bo stališče Hrvaške, če bo skušala Slovenija v pogajalskem procesu doseči enako raven pravic za ribiče, kot so zapisane v SOPS, je Sanader dejal, da se je pripravljen o tem pogovarjati tako kot tudi o vseh drugih vprašanjih.

Zadovoljni in previdni

LjubljanaSlovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo odločitev hrvaškega sabora o zamrznitvi izvajanja zaščitne ekološke-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za države članice EU. Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je dejal, da "odločitev hrvaškega sabora o zamrznitvi uveljavitve ERC za članice Evropske unije sicer pozdravljamo, vendar poudarjamo, da druge možnosti Hrvaška tudi ni imela, če je hotela pospešeno nadaljevati pogajanja z EU". V poslanski skupini Zares menijo, da je odločitev o zamrznitvi izvajanja ERC vsekakor korak v pravi smeri, vendar v Zares pričakujejo, da bo Hrvaška v nadaljevanju razveljavila odločitev glede izvajanja ERC, saj bi ta lahko prejudicirala mejo v Piranskem zalivu. Zamrznitev ERC ni nikakršno posebno zagotovilo, da se urejanje odprtih vprašanj, predvsem povezanih z mejo na morju, ne bi še zapletalo, so povedali v Zares. Kot so sporočili iz poslanske skupine NSi, je Hrvaška z odlogom izvajanja ERC pokazala politično pripravljenost za dogovarjanje po evropskih standardih. Ključno delo, torej prenos določil evropske zakonodaje v njeno nacionalno ter zlasti izvajanje teh določil v praksi, pa Hrvaško še čaka. sz, sta