Enotno sporočilo Srbiji: Recite "ne" nacionalizmu

Dimitrij Rupel na srečanju zunanjih ministrov v Bruslju v družbi ciprskega zunanjega ministra Markosa Kiprianuja (levo) in zunanjega ministra Portugalske Luisa Amada. 

"Srbija je danes pred izzivom, pred izbiro med proevropsko in nacionalistično usmeritvijo," je rekel predsedujoči Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Odkrito povedano, mislim, da za naše srbske prijatelje ni nobene druge možnosti razen EU. Kam naj gredo?" se je vprašal. Podobno sporočilo je Srbiji poslal tudi visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.

Zunanji ministri držav članic EU Srbiji po pričakovanjih niso predlagali kaj konkretno novega, so pa dejali, da ji bodo ponudili roko in da januarska ponudba o podpisu začasnega političnega sporazuma ostaja na mizi.

Konec meseca na Brdu o zahodnem Balkanu

V soboto je v Srbiji odstopila vlada, potem ko ni bilo soglasja o tem, ali naj bo pogoj za približevanje EU ta, da slednja prizna ozemeljsko celovitost Kosova, kar bi pomenilo, da se morajo članice odreči priznanju samostojnosti Kosova.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je po nedavnem obisku Makedonije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine ocenil, da je letošnje leto lahko odločilno za približevanje zahodnega Balkana Evropski uniji, saj "večina držav dosega napredek in dela prave korake v pravo smer". O zahodnem Balkanu bo konec tega meseca na Brdu pri Kranju potekalo neformalno srečanje zunanjih ministrov.

Na včerajšnjem srečanju, ki se je zavleklo za dve uri, je bilo v ospredju tudi Kosovo, ki je po Ruplovi oceni "sredi razburkanega dogajanja, vendar je stanje celo boljše, kot so se nekateri bali". Rupel se je zavzel, da misija v okviru OZN Unmik ostane na meji med Srbijo in Kosovom.

Na Kosovo je medtem odšlo prvih dvajset pripadnikov misije Evropske Unije Eulex, katere napotitev so zunanji ministri potrdili minuli mesec, dan pred kosovsko razglasitvijo samostojnosti. Na misiji bo dva tisoč policistov in strokovnjakov za pravosodje, popolna pa naj bi bila v treh mesecih. Po poročanju agencij je generalni sekretar OZN Ban Ki Moon Evropski uniji pisal o nasprotovanju nekaterih članic varnostnega sveta misiji, za katero so v Evropski uniji odločeni, da bo delovala na vsem ozemlju Kosova, tudi na severu, kjer je več srbskega prebivalstva.

Američanom je bilo treba marsikaj razložiti

Glede Gruzije, kjer želita Južna Osetija in Abhazija doseči mednarodno priznanje, je Rupel po zasedanju zunanjih ministrov dejal, da "nas Gruzija seveda skrbi zaradi zaradi napovedi s strani Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav, ki so se odločile vleči nekatere paralele s Kosovom". Teme so bile tudi Bližnji vzhod, kjer je Solana precej ostro obsodil nedavno izraelsko napoved o gradnji 750 domov na Zahodnem bregu, Iran ter "brezvizni" režim z ZDA.

Glede slednjega si EU želi, da bi veljal za vse državljane Evropske unije. Od vzhodno- in srednjeevropskih držav lahko v ZDA brez vizuma vstopajo le Slovenci. Nekatere članice, kot je Poljska, so se o tem dvostransko pogajale z ZDA, vendar pa so nekateri vidiki "brezviznega" režima takšni, da zahtevajo pogajanja na ravni vse Unije. Gre za vprašanje dostopa ZDA do podatkov schengenskega sistema in drugih podatkovnih baz ali za zahtevo ZDA po več podatkih o letalskih potnikih od tistih po obstoječem dogovoru. Komisija bo zdaj najprej sestavila dokument, ki bo predmet nadaljnjega usklajevanja na ravni EU. "Američani imajo včasih težave z razumevanjem kompliciranega sistema odločanja v Evropski uniji in zaradi tega jim je bilo treba marsikaj pojasnjevati," je dejal Rupel.