Prvopodpisana pod zakon Cveta Zalokar Oražem je pojasnila, da so ga vložili zato, ker je to področje pri nas neurejeno, neregulirano in nenadzorovano, pred začetkom setvene sezone pa bi lahko takšno stanje po njenem pomenilo "tudi pogreb slovenskega ekološkega kmetovanja".

Oražmova je poudarila, da bi zakon z velikim veseljem umaknili, če bi okoljski minister Janez Podobnik izdal odločbo o začasni prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, saj lahko v tem primeru uveljavi varnostni pridržek. Vendar ob pogoju, da država zagotovi ustrezne študije, da GSO res predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali za okolje. Na okoljskem ministrstvu nam včeraj niso uspeli odgovoriti, ali bo minister Podobnik takšno odločbo izdal, na ministrstvu za kmetijstvo pa so nam pojasnili, da je varnostni pridržek poskušalo uporabiti že več držav članic EU, a naj ga nobena ne bi uspela pravno zadržati, predvsem zaradi neustreznih dokazov o možni škodljivosti GSO.

Znanstveniki pri GSO s spreminjanjem rastlinskih genov ustvarjajo rastline z novimi značilnostmi, ki imajo po njihovih zagotovilih izboljšano hranilno vrednost, daljši rok uporabnosti, večjo odpornost na bolezni, škodljivce in herbicide. Odpor potrošnikov do GSO po vsej Evropi je velikanski. Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, je prepričan, da so prav ekološki kmetje najbolj na udaru, kar zadeva GSO, kajti v Sloveniji je več kot osem tisoč kmetij, ki so vključene v okoljsko kmetovanje, zato gensko spremenjenih rastlin na svojih površinah ne smejo imeti, ima jih pa lahko sosed in z njimi uniči poslovanje in ugled ekološkega kmeta.

Dr. Branka Javornik, profesorica genetike in biotehnologije na ljubljanski biotehniški fakulteti, pa ne vidi razloga, zakaj bi morali v Sloveniji ta trenutek na silo sprejemati zakone. "V EU je trenutno na voljo le ena gensko spremenjena rastlina - koruza MON 810. Za lase je privlečeno govoriti o tej deset let stari koruzi, ki za naše razmere sploh ni zanimiva, vendar bomo kljub temu sprejemali moratorije. Ne vem, ali je to racionalno," pravi Javornikova.

Zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov z drugimi rastlinami bi moral biti v parlamentu že lani, vendar ga Slovenija še vedno usklajuje z Brusljem. Kmetijsko ministrstvo je pred dnevi tja poslalo že tretje pojasnilo, zakaj zagovarja svoje zakonske rešitve. Bruselj nam namreč očita, da pretiravamo, ko želimo uzakoniti, da bi moral tisti, ki bi želel pridelovati GSO, o tem doseči pisni dogovor s sosednjimi kmeti.