Informacijska pooblaščenka: Ruplovo ministrstvo kršilo dva člena ustave

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je izdala odločbo, iz katere izhaja, da je zunanje ministrstvo pod Dimitrijem Ruplom kršilo dva člena ustave. Spomnimo na ministrsko prisego, ki jo je ob nastopu položaja v DZ izrekel tudi Rupel: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.« Odgovoru, ali bo zaradi kršitve ustave in človekovih pravic z nezakonito pridobitvijo telefonskih izpiskov odstopil, se je včeraj izognil z naglim odhodom s tiskovne konference. 

Dodajmo, da je pooblaščenka na dogajanje na ministrstvu postala pozorna, ko je sindikat slovenskih diplomatov protestiral zaradi ukrepov zoper veleposlanika Marjana Šetinca, ki mu je skupina preiskovalcev MZZ zapečatila računalnik z argumentom, da je po telefonu komuniciral s časopisom Dnevnik. Pirc-Musarjeva je na ministrstvo takrat nemudoma poslala svoja inšpektorja. Ustava pravi, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil (37. člen) in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (38. člen). Ko je ministrstvo pod vodstvom Dimitrija Rupla pridobilo podatke o telefonskih klicih vseh svojih zaposlenih, je kršilo njihove z ustavo zajamčene pravice. "Ustava ščiti posameznika. Ne more ministrstvo za zunanje zadeve vseh zaposlenih na ministrstvu obravnavati kot potencialne osumljence," je poudarila Pirc-Musarjeva.

Rupel vzel pravico v svoje roke

V pravico do tajnosti občil smejo sicer poseči samo pooblaščene službe (Sova, vojaška tajna služba in policija), in to samo z izrecno odredbo sodišča. Policija, denimo, mora za pridobitev odredbe za izpisek telefonskih klicev sodniku predložiti utemeljen sum, da je neka oseba izvršila ali izvršuje kaznivo dejanje. Ruplovo ministrstvo pa je med iskanjem "globokega grla" preverjalo klice kar vseh svojih zaposlenih. Pirc-Musarjeva je posebej poudarila, da pri tej zadevi niti ni šlo za sum kaznivega dejanja, saj diplomatska depeša ni bila označena kot tajni podatek. Tako so na zunanjem ministrstvu dvakrat kršili zakonodajo, je povedala pooblaščenka. Prva kršitev je bila, da je ministrstvo podatke o klicih sploh pridobilo, druga pa, da so prek teh podatkov iskali tiste, ki so komunicirali z Dnevnikom. "Nihče ne sme pravice vzeti v svoje roke," je dejala Pirc-Musarjeva, ki od ministrstva zahteva, da zgoščenko, na kateri so podatki, v treh dneh uniči. Ker je šlo za telefonske klice vseh zaposlenih na ministrstvu, to pomeni, da so kršili ustavno zajamčene pravice nekaj sto lastnim uslužbencem in tudi tistim, ki so bili na drugi strani telefonske linije. O konkretni številki oškodovancev pooblaščenka ni želela govoriti.

Uničili zgoščenko, a se bodo pritožili

Ureditvena odločba, ki jo je izdal urad pooblaščenke, še ni pravnomočna, saj se ministrstvo lahko pritoži na upravno sodišče in minister Rupel je že napovedal pritožbo. Spomnimo, da je prav upravno sodišče leta 2000 že sprejelo odločitev v podobnem primeru, ko je odločilo, da je notranje ministrstvo nezakonito pridobilo telefonske izpiske svojih zaposlenih. Da je zunanje ministrstvo nezakonito poseglo v ustavno zajamčeno tajnost občil, so že ocenili trije profesorji s Pravne fakultete v Ljubljani: dr. Rajko Pirnat, dr. Igor Kaučič in dr. Bojan Bugarič. Da je poseg bil zakonit, je menil le dr. Tone Jerovšek.

Informacijska pooblaščenka je posebej poudarila, da ima delodajalec pravico pridobiti izpisek telefonskih klicev s službenega telefona samo v primeru, ko gre za prekoračitev dovoljenega zneska, in še to samo v primeru, da pride med delodajalcem in zaposlenim do konflikta, če zaposleni stroška klicev ne želi plačati.

Pobegnil pred vprašanji

Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj skopo komentiral odločitev informacijske pooblaščenke, da so na MZZ ravnali nezakonito. Začuden je bil nad tem, da je pooblaščenka sklicala tiskovno konferenco, in rekel, da je leta 2006 zapisala, da je mogoče v primeru odrejenega strokovnega nadzora vpogledati v vsebino elektronske pošte javnih uslužbencev, če bi bili javni uslužbenci povezani s sumom zlorabe tajnega podatka.

Ob tem pa je Rupel zamolčal, da washingtonska depeša ni bila označena kot tajni podatek. Zahtevo o uničenju zgoščenke s podatki o telefonskih klicih so uresničili, napovedal pa je, da se bodo na njeno odločbo pritožili. Dodatnim vprašanjem novinarjev se je minister izognil tako, da je pobegnil iz sobe za tiskovne konference.

Kazen do 8200 evrov

Ugotovitveni odločbi informacijske pooblaščenke, s katero je zunanjemu ministrstvu odredila uničenje nezakonito pridobljenih podatkov, bo sledil prekrškovni postopek, v katerem lahko odgovorno osebo ministrstva doleti kazen do 8200 evrov. Odgovorna oseba ministrstva je minister Dimitrij Rupel, razen če bo dokazal, da je bil v tem primeru odgovorna oseba nekdo drug.

Dnevnik bo z vsemi pravnimi sredstvi zaščitil svoje novinarje

Nad ugotovitvami informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar nismo bili presenečeni, saj smo že sami poročali o sumu, da je ministrstvo za zunanje zadeve v interni preiskavi kršilo osnovne človekove pravice svojih uslužbencev in vseh, ki so z njimi komunicirali, med njimi tudi novinarjev Dnevnika. Smo pa presenečeni nad obsegom teh kršitev.

Zaradi suma kršitve pravic bo Časopisna družba Dnevnik, d.d., preverila možnosti za ukrepanje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in možnosti za uveljavljanje civilnopravnih sankcij, so sporočili iz vodstva družbe Dnevnik.