S tem posredno napoveduje, da bo vsaj še toliko časa problem s parkiranjem pod vznožjem Šmarne gore v Tacnu.

Sobote in nedelje so pod Šmarno goro polne pločevine, saj pohodniki avtomobile puščajo tudi na parkiriščih bližnjih sosesk ter na pločnikih. Pred in za gostilno pri Koširju je navadno vse polno že v zgodnjih dopoldanskih urah, polni so tudi bližnji travniki ob njivah in cesti, ki vodi mimo Pirnič v Smlednik.

Cernak je pojasnil, da so predstavniki četrtne skupnosti sami govorili z lastniki travnikov in na podlagi tega mestni upravi poslali seznam morebitnih parcel za odkup. Tako naj bi jim olajšali delo pri iskanju primernih parcel, kjer bi nato čim prej uredili novo parkirišče. A smo z mestne občine dobili povsem drugačen odgovor.

Alenka Pavlin z Oddelka za urejanje prostora je pojasnila, da sta "v zaključni fazi izdelave strateški prostorski načrt MOL in izvedbeni prostorski načrt MOL, ki bosta predvidoma končana do konca aprila, ko bosta tudi javno razgrnjena in dostopna vsem občanom. V času javne razgrnitve lahko vsi podajo svoja mnenja, stališča ali potrebe po morebitni spremembi razgrnjenega gradiva". Pavlinova v odgovoru ne omenja podatkov, ki so jih prejeli iz četrtne skupnosti Šmarna gora, niti tega, ali so predloge četrtne skupnosti morebiti že upoštevali v strateškem prostorskem načrtu MOL, ki ga bodo javnosti predstavili 22. aprila. Je pa mestna uprava mnenja, da bi lahko ljubitelji Šmarne gore namesto avtomobilov pogosteje uporabljali mestni avtobus.

"Na Šmarno goro grem vsaj dvakrat na teden. Vedno se pripeljem z avtom, saj vožnja z avtobusom traja predolgo. Kadar ne morem parkirati v Tacnu, se zapeljem do Pirnič. Še eno parkirišče bi bilo nujno, ne le zaradi pohodnikov konec tedna, parkirišče je polno tudi med tednom, kot vidite sami," je povedala študentka Kaja Ložar.

Zaradi vedno zasedenega parkirišča gostišča Pri Koširju se jezi Janez Zupančič, direktor podjetja Ultra Impex, ki vodi lokal. "Ob nedeljah je najhuje. Do desete ure je naše parkirišče povsem zasedeno. V času kosila zato naši gosti ne morejo nikjer parkirati. Nekateri pohodniki so celo tako neuvidevni, da vstopijo v gostilno v blatnih pohodniških čevljih, se v naših sanitarijah napol umijejo in odidejo. Res mi ni jasno, zakaj ne gredo peš iz Šentvida, če že gredo lahko potem v hrib!" je dejal nejevoljen Zupančič, ki pa se kljub vsemu še ni pritožil na policijo ali mestno upravo.