Nič več “posredništva” pri spoznavanju slovanske literature

Ljubljana - V Sloveniji in v širšem slovanskem prostoru smo bogatejši za novo knjižno zbirko z imenom 100 slovanskih romanov. Kot prvi so v zbirki izšli romani iz Makedonije in Rusije: čisto prvi na seznamu je roman Makedonca Venka Andonovskega z naslovom Azbuka za neposlušne, pridružujeta pa se mu roman ruskega avtorja Alekseja Slapovskega Prvi drugi prihod ter Geograf je zapil globus izpod peresa Alekseja Ivanova.

»Slovanski narodi se vse preredko spoznavamo med seboj neposredno,« pravi Mitja Čander, slovenski koordinator in urednik zbirke, katere načrtovanje sega v leto 2006, ko je zbirko kot enega svojih strateških projektov zasnovala Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur. Čander meni, da se slovanski narodi vedno znova obračamo k literaturam dominantnih narodov ter drug drugega običajno spoznavamo prek zahodnih filtrov. »Šele kadar neki avtor iz vzhodne Evrope uspe na Zahodu, postane samodejno zanimiv za založnike po vzhodni Evropi.«
Avtor romana Azbuka za neposlušne, ki je prvi izšel v zbirki, je makedonski pisatelj Venko Andonovski. Prevajalka iz makedonščine Namita Subiotto je povedala, da Andonovski ni le najvidnejši makedonski pisatelj tega trenutka, temveč makedonske literature nasploh. Roman je časovno in prostorsko umeščen v (pred)obdobje opismenjevalne misije Cirila in Metoda, vseeno pa ne gre za zgodovinski roman, saj si avtor zgodovinska dejstva le izposodi, da bi okrog njih skoval samosvoj mit o misiji in nastanku pisave. Avtor je ob predstavitvi romana dejal, da so za začetek knjige pomembni prav stranski detajli, ki pokažejo na nekaj neodkritega ter na podzavest pisatelja. »Sam sem bil vedno obseden s črkami, konkretno z azbuko, saj za temi znaki stojijo posamezne slike, in to se mi je zdelo kot otroku nekaj čudovitega.«

Roman ruskega avtorja Alekseja Ivanova z naslovom Geograf je zapil globus je po besedah Mitje Čandra »duhovita, hkrati lirična ter eksistencialno podložena pripoved« o tridesetletnem profesorju, ki se znajde v čustvenem vrtincu, ko se med njim in njegovo učenko razvije prepovedana ljubezen. Roman, katerega zahtevni prevod je delo Lijane Dejak, je opremljen s spremno besedo Tatjane Dolgin s permske katedre za rusko in tujo književnost, verze, ki se pojavljajo na nekaterih mestih v romanu, pa je prepesnil slovenski pesnik Milan Jesih.
Tretji roman zbirke Prvi drugi prihod je delo Alekseja Slapovskega, odpira pa temo ponovnega Kristusovega rojstva. To je prvi avtorjev roman in je v Rusiji izšel leta 1993, po besedah prevajalca Draga Bajta pa je njegova glavna tematika iskanje človekove entitete, in sicer s pomočjo svetopisemske teme Jezusovega vnovičnega prihoda na svet v dobi lažnih prerokov oziroma Antikrista. Slapovski se v svojem romanu navezuje na misel Dostojevskega iz Besov, kjer eden od junakov pravi: »Kristus bo prišel na svet v Rusiji«, iz česar Slapovski izpelje epohalno idejo, da bo Rusija odrešila svet.

Slovenija je kot domicil Mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur z izdajo romanov prva napravila korak k realizaciji zbirke 100 romanov avtorjev iz 13 slovanskih držav, sledili pa naj bi ji Makedonija in Rusija.