"Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito. Lastnik lahko kadar koli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču," na kratko opravi s pravicami lastnikov nepremičnin stanovanjski zakon. Prav tako je v zvezi z nasilnimi vselitvami skop kazenski zakonik, ki sicer dejanje šteje za kaznivo in grozi z zaporno ali denarno kaznijo, predvideva pa, da bo zadeve reševalo sodišče.

Nemočni policisti in varnostniki

Čeprav stanovanjski zakon pravi, da se taki spori na sodiščih rešujejo kot nujni, lastnika še vedno čaka dolga pot do pravice. To se je izkazalo tudi v odmevnih primerih nasilnih vselitev v Ljubljani. Ko se je skupina mladih Avtonomna cona Molotov v začetku leta brez pristanka lastnika, Slovenskih železnic, vselila v zapuščeno stavbo na Kurilniški 3, so Slovenske železnice najprej poskusile s policisti. Toda ti so mlade le opozorili, naj ne bodo preglasni in nasilni. Ob sedanji zakonodaji namreč v takih primerih policija ne more drugega kot preveriti stanje, sicer pa se mora lastnik obrniti na sodišče. Kasneje so Slovenske železnice poskusile obvarovati svojo lastnino še z varnostniki. Vendar je okrajno sodišče, na katere se je Molotov obrnil, sklicujoč se na svojo posestno pravico, odločilo, da je varnostna služba, ki jo je najel lastnik, motila posest, in odredilo, da se morajo varnostniki umakniti iz sporne stavbe in z njenega funkcionalnega zemljišča. Slovenskim železnicam tako ni preostalo drugega, kot da vložijo tožbo in čakajo na odločitev sodišča - v tem času pa svoje lastnine ne morejo uporabljati. "Tožbo smo vložili pred mesecem dni, toda v tem času nam sodišče še ni odgovorilo," je o hitrosti sodišč svoje povedal Marko Tancar iz Slovenskih železnic.

Na cesti zaradi vsiljivcev

V tem primeru kljub kršenju zakona nihče ni ostal brez doma, saj gre za zapuščeno stavbo. Veliko bolj tragične posledice imajo nasilne vselitve v dve socialni stanovanji v Tomačevem in enega v Črnučah, v katera bi se morale ta čas vseliti tri družine, izbrane prek javnega razpisa ljubljanskega Javnega stanovanjskega sklada (JSS). Toda za zdaj ostajajo brez primernih domov, saj so se v omenjena stanovanja nasilno vselili trije drugi prosilci za socialna stanovanja, ki na razpisu niso zbrali dovolj točk. Tudi JSS se je odločil zadeve rešiti po sodni poti, vložil tožbo in zaprosil za prednostno obravnavo. Toda za zdaj nihče ne ve, kdaj bo pravici zadoščeno in se bodo v stanovanja vselili upravičeni najemniki. "Področje nasilnih vselitev v stanovanja ureja kazenski zakonik, saj gre za kaznivo dejanje, in seveda predpisi s področja premoženjskopravnih oziroma lastninskih odnosov. Iz teh pa izhaja, da je posestna pravica pravzaprav v prednosti pred lastninsko, saj si lastnik svoje stvari ne sme povrniti nasilno, ker bi s tem storil kaznivo dejanje, temveč mora sprožiti sodni postopek," je pojasnila direktorica JSS Jožka Hegler . Jožka Hegler ni vedela povedati, koliko časa bodo družine še čakale na stanovanja, do katerih so upravičene, tega pa ne ve niti sodišče. "Ne moremo reči, kdaj bodo tožbe rešene, saj ima vsaka pravda svojo pot. Vsekakor se tožbe za motenje posesti obravnavajo prednostno, torej tudi med avgustovskimi sodnimi počitnicami," je pojasnila Lena Medič , namestnica predstojnice okrajnega sodišča v Ljubljani. Tudi če bo sodišče tožbe rešilo v korist občine, se lahko zgodi, da bodo toženi vložili pritožbe, je opozorila Lena Medič, kar pomeni, da bi se zadeva lahko še dodatno zavlekla. "Žalostno je, da bodo zaradi nasilnih vselitev prikrajšani tisti, ki bi bili do vselitve dejansko upravičeni," je dodala Jožka Hegler.

Kje je šerif?

Tudi predsednik Nepremičninske zbornice Slovenije Jože Murko meni, da bi bilo treba lastnika nepremičnine ali upravičene najemnike bolje zakonsko zaščititi pred posledicami nasilnih vselitev. "Dejstvo je, da gre za sistemsko napako v zakonodaji, ki ne ščiti lastnika nepremičnine, čeprav ta državi plačuje nemajhen davek na premoženje in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ampak tiste, ki kršijo lastninsko pravico. V Ameriki na primer zakonsko ščitijo tistega, ki plačuje davke. Če se nekdo nasilno vseli v neki objekt, mora lastnik šerifu le dokazati lastninsko pravico in ta ukrepa. Nelegalnemu stanovalcu odredi rok nekaj dni za izselitev in ga, če roka ne upošteva, nasilno izseli." Po njegovem bi tudi naša zakonodaja morala uvesti tako hiter in enostaven postopek ter za izselitve pooblastiti policijo. "Lahko bi to pristojnost prepustili tudi sodišču, vendar bi to moralo spor rešiti v nekaj dneh. V tem primeru bi bilo nasilnih vselitev tudi bistveno manj kot zdaj, saj bi ljudje vedeli, da bodo tako lahko bivali le nekaj dni. Dejansko pa zelo dobro vedo, da imajo več let časa, preden bo sodišče odredilo njihovo izselitev," je bil nad slovensko zakonodajo razočaran Jože Murko.

S silaki do pravice

Toliko v premislek zakonodajalcu. Do takrat, ko bomo dočakali ustrezno zaščito lastninske pravice, pa ostaja lastnikom nepremičnin poleg dolgotrajne sodne poti samo še ena možnost. "Pred leti sem delal v nekem podjetju, ki je bilo lastnik praznega stanovanja. Ko se je vanj nekdo nasilno vselil, nismo odšli na sodišče, saj smo vedeli, kaj nas tam čaka, ampak smo enostavno našli nekaj silakov, ki so nelegalno vseljene nasilno vrgli iz stanovanja. Res smo ravnali nezakonito, ker smo kršili posestno pravico, toda tudi tisti je ravnal nezakonito, saj se je brez dovoljenja vselil v našo nepremičnino. Tako bi po mojem morale ravnati tudi Slovenske železnice in JSS, doseči svoje, potem pa naj jih nasilno vseljeni tožijo, če želijo," je predlagal Jože Murko. Toda tako radikalno pot si lahko, če želijo ostati v zakonskih okvirih, privoščijo le tisti, ki zaradi nasilne vselitve v svojo nepremičnino ostanejo brez doma. Te posredno ščiti zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki v izjemnih primerih dopušča samopomoč. "Če nekdo ugotovi, da je prišlo do nasilne vselitve v njegovo stanovanje, kjer živi, lahko v tridesetih dneh z varnostniki, ki so o tem dolžni obvestiti policijo, na podlagi pravice do samopomoči nasilno vseljeno osebo prisilno izseli," je pojasnil predsednik zbornice za zasebno varovanje Ingo Paš . Seveda pa je ob kasnejši morebitni tožbi nasilno izseljenega treba dokazati, da je bila samopomoč upravičena. "Posestnik ima pravico do samopomoči zoper tistega, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame, pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč nujna in da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost," so pojasnili v eni od ljubljanskih odvetniških pisarn. Če samopomoči ni mogoče upravičiti, je še dodal Ingo Paš, pa registrirani varnostniki pri nasilni izselitvi ne smejo posredovati. "To morda delajo le tisti, ki se z varovanjem ukvarjajo na črno."

Socialna država na račun državljanov

Parlament se ta čas ukvarja z novim stanovanjskim zakonom, toda tudi ta se nasilnih vselitev tako rekoč ne dotika. "Gremo se socialno državo, toda na račun državljanov, ne v breme države. Pri nas je `frajer` tisti, ki krši zakone," meni Jože Murko. Tudi Heglerjeva je prepričana, da bi bilo učinkoviteje, če bi bilo možno na osnovi izkazanega lastništva takoj začeti izvršilni postopek za izselitev, kot je na primer možno pri nekaterih terjatvah plačil. "Samovoljo posameznikov je potrebno tudi na tem področju sankcionirati, seveda ob hkratnem zagotavljanju socialne pomoči."