Kot so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost, ministrstvo razmišlja tudi o nekaterih spremembah "pri normativnih ukrepih v zvezi z dostopom do dokumentov MZZ".

Kako so se na razkritje internega dokumenta MZZ odzvali slovenski politiki

Slovenija od ZDA dobila tajni seznam zahtev za obdobje predsedovanja EU

V uredništvu Dnevnika smo pridobili dokument slovenskega zunanjega ministrstva, ki je nastal po sestanku političnega direktorja MZZ Mitje Drobniča z najvišjimi predstavniki ameriške administracije v Washingtonu, med drugim z Danielom Friedom, pomočnikom državne sekretarke Condoleezze Rice, in z namestnico pomočnika zunanje ministrice ZDA Rosemary DiCarlo. Kot smo izvedeli, so na srečanju, ki je bilo 24. decembra lani v Washingtonu, ameriški predstavniki omenili, kaj bi si želeli od slovenskega predsedovanja v zvezi s Kosovom, Bližnjim vzhodom in Kavkazom ter kaj naj bo zapisano v deklaraciji na vrhu EU in ZDA, ki bo junija v Sloveniji.

Na srečanju so se pogovarjali tudi o vlogi, ki jo ima pri reševanju regionalnih napetosti - v prvi vrsti na Kosovu - generalni sekretar OZN Ban Ki-moon, ki nocoj prihaja v Ljubljano. Kot kaže zapis Drobničevega pogovora z Danielom Friedom in DiCarlovo, obstaja prepričanje, da je "generalni sekretar OZN Ban Ki-moon pod pritiski Ruske federacije in s tem v težki situaciji" ter da "bo težko pozval k prevzemu misije pod okriljem evropske obrambne in zunanje politike, preden pride do deklaracije o neodvisnosti na Kosovu".

***Tiskovno konferenco predsedujočega EU Janeza Janše in generalnega sekretarja OZN Ban Ki-moona, ki bo ob 19.05, si lahko ogledate tukaj.***

Profesor na FDV Milan Brglez si ob tem lahko predstavlja, da pritiski ZDA obstajajo, vendar navadno to ne pride v javnost. 

O zabeležki pogovora Mitje Drobniča z ameriškimi sogovorniki se postavlja vprašanje, ali je v diplomatski praksi običajno, da velike države predsedujoči EU tako jasno naročajo, kaj želijo, da je v določeni deklaraciji omenjeno. Profesor na FDV Milan Brglez si, kot pravi, lahko predstavlja, da pri manjših državah in tistih, ki imajo dobre odnose z ZDA, takšni pritiski obstajajo. Dodatni razlog, da bi do tega lahko prišlo, je, da smo se v nekem časovnem obdobju uvrstili v tako imenovano Novo Evropo in ena od možnosti, kako lahko Američani posredno delujejo, je tudi ta, da s pomočjo tesnejše zveze z določeno predsedujočo državo pomagajo oblikovati določene formulacije. Vendar pa običajno te zadeve ne pridejo v javnost. Lahko se kvečjemu sluti, da se to vedno dela, vprašanje je le, ali je neka država za tovrstne argumente dovzetna in tudi kako jih nato implementira oziroma ali jih uspe implementirati. »Najverjetneje je zadeve teže implementirati, če se ve, da so to ameriške zahteve,« ocenjuje Brglez in dodaja, da bi objava verjetno otežila možnost sprejemanja natančno določenih formulacij.

Več o spornem dokumentu si lahko preberete tukaj.

Igor Mekina in Miran Lesjak: Dnevnik je zavezan javnosti, Slovenija pa mora evropske interese postaviti pred ameriške!