Hkrati država stanovanjske politike na področju neprofitnih stanovanj ni izrazito spremenila, ugotavlja dr. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete, kljub temu da je njihov primanjkljaj očiten, da ljudje živijo v očitno nekakovostnih stanovanjih in se zanje finančno izčrpavajo.

Ob tem Cirmanova ugotavlja, da dejanskega primanjkljaja neprofitnih stanovanj država niti ne zaznava, saj se velik del upravičencev zaradi minimalne ponudbe niti ne prijavlja na razpise. V najtežjem položaju pri pridobivanju stanovanj so prav mladi pari brez otrok, saj imajo zelo malo možnosti. "Razmere se letos niso v ničemer spremenile," je včeraj dodala Cirmanova.

Na ministrstvu trdijo, da je za usklajevanje stanovanjskih zmogljivosti s potrebami treba združiti sklop več politik, ki so v pristojnosti različnih resorjev in institucij. Tu jim gre pritrditi, saj je celotni vladi na čelu s finančnim ministrstvom v tem mandatu zmanjkalo poguma za uvedbo davka na nepremičnine, ki bi spodbujal sproščanje zazidljivih zemljišč.

Eden od ukrepov, ki naj bi pripomogel k večji ponudbi neprofitnih stanovanj in ga na MOP zaradi tega štejejo kot razlog za večjo rodnost, je določilo, da občine oprostijo plačilo komunalnega prispevka za gradnjo neprofitnih stanovanj. "Tega že prej nismo nikoli plačali, saj bi za občino to pomenilo samo prelaganje iz enega v drug žep," učinek spremenjene zakonodaje pojasnjuje Jožka Hegler iz ljubljanskega javnega stanovanjskega sklada.

Na MOP navajajo tudi spremembe zakonodaje na področju gradnje in prostorskega načrtovanja, vendar te še niso niti zaživele, tako da njihovega učinka še ni mogoče zares ocenjevati, kaj šele da bi vplivale na število novorojencev.

Po drugi strani že dobri dve leti raste brada napovedi MOP in vlade, da bodo državna zemljišča prenesli na državni stanovanjski sklad in s takšno dokapitalizacijo omogočili gradnjo novih stanovanj.

Nacionalna stanovanjska varčevalna shema je z vidika trajnostne obnove prebivalstva zelo sporna, saj predvideva dolgoročno varčevanje in prvega otroka v družini potiska še globlje v trideseta leta staršev, ugotavlja analiza, ki jo je opravila Cirmanova.

Po njenem mnenju so neučinkovite tudi subvencije za mlade in mlade družine, saj so dostopne v tistih delih Slovenije, kjer so stanovanja najbolj, ne pa najmanj dostopna. Družine v Ljubljani in na Obali, kjer so cene stanovanj najvišje, za njihov nakup namreč potrebujejo tako visoke dohodke, da do subvencij sploh niso upravičene.