Sindikati bodo na dogovor o plačah čakali še do 25. januarja

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič (desno) je včerajšnji sestanek z delodajalci zapustil pesimistično razpoložen. Levo predsednik gospodarske zbornice Zdenko Pavček.  

Pogajalski skupini se bosta sestali 14. in 21. januarja, najmočnejša postava pa se bo ponovno srečala 25. januarja, ko naj bi uskladili še zadnje odprte postavke.

Na sestanku, ki so ga nekateri napovedali kot usodnega za nadaljnji potek pogajanj in za odločitev o morebitni stavki, se v bistvu ni zgodilo nič novega; sindikati še naprej vztrajajo pri dvigu vseh osnovnih plač, medtem ko delodajalci pristajajo le na povišanje izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač.

Stavka bi bila februarja

Šefi sindikatov so bili po sestanku nezadovoljni, a enotni v oceni, da bo 25. januarja padla tudi odločitev o tem, ali gredo v stavkovni val ali ne. "Dobro je, da bomo pogajanja intenzivirali in da smo postavili rok za dogovor. Ni pa dobro to, da nismo razrešili ključne dileme, katere plače naj se usklajujejo. Glede na povedano sem pesimist," je povedal Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). ZSSS bo v prihodnjih dneh začela priprave na stavko, ki naj bi se, če do 25. januarja ne bo prišlo do dogovora, zgodila najverjetneje v februarju. Semolič pravi, da bi se stavki izognili le v primeru, če se bodo zvišale vse januarske plače, in sicer v celotni višini lanske inflacije.

Tudi predsednik Pergama Dušan Rebolj ki s Semoličem deli nezadovoljstvo in pesimizem, opozarja, da prihaja v poštev le dvig osnovnih plač. "V nasprotnem primeru Pergam ne bo podpisal kolektivne pogodbe," je odločen Rebolj, ki ocenjuje, da takšno mnenje deli večina sindikatov. Čeprav so v Pergamu, kot pravi, panožne pogodbe uspešno zaključili in sklenili tudi dogovor o februarskem poračunu, bi pri morebitni stavki v vsakem primeru sodelovali.

Pavček je realen optimist

Delodajalci so bili po sestanku bolj optimistično razpoloženi. Zdenko Pavček, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je povedal, da je "realen optimist". "Prepričan sem, da bo do 25. januarja prišlo do dogovora med zahtevami sindikatov in možnostmi delodajalcev, tako da bi bile izplačilne liste februarja popravljene že po usklajenih odstotkih," je povedal Pavček. Jože Smole, ki je konec lanskega leta iz GZS prestopil k Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), pa je povedal, da poskušajo delodajalci najti "kompromisno rešitev, ki pa ne bi smela biti trajna in sistemska, ampak bi rešila konkreten problem inflacije in rasti življenjskih stroškov".

Ta Smoletova izjava kaže na to, da bodo delodajalci "zaradi narodovega blagra" morda tokrat izjemoma vendarle pripravljeni popustiti in pristati na enkraten dvig osnovnih plač. Na kakšen način, je težko reči, saj so ga doslej zavračali tako v odstotkih, kakor v absolutnem znesku, ki bi bil sicer po mnenju sindikatov najbolj pravičen in za najbolj ogrožene sloje tudi najbolj občuten. Med možnimi kompromisnimi rešitvami se omenja povišanje osnovnih plač v nižjih plačilnih razredih, vendar so glede tega sindikati neenotni.

Kar se tiče prihodnje plačne politike in nove kolektivne pogodbe, o kateri se pogajalci še niso niti začeli pogajati, pa je očitno, da se bodo delodajalci še bolj "vkopali" za izhodiščnimi plačami. Njihov strah pred sistemskim usklajevanjem osnovnih plač, ki so seveda tudi večji strošek, je tako velik, da so sindikatom predlagali celo višji dvig od višine lanske inflacije, če bi ta veljal le za izhodiščne plače. Tega pa sindikati ne želijo sprejeti, saj je njihov končni cilj v novi plačni politiki preiti z izhodiščnih na osnovne plače; k temu pa dodati še usklajevanje s produktivnostjo.

Ker so si pogledi obeh strani povsem nasprotujoči, se tako delodajalci kot sindikati že dlje časa ogrevajo za to, da se v razpravo bolj aktivno vključi tudi vlada. Prva priložnost bo že na seji socialno-ekonomskega sveta sredi tega meseca.

Upokojenci pozivajo k protestom

Sindikat upokojencev Slovenije pri ZSSS je napovedal, da se bo vključeval v vse organizirane proteste za uresničevanje socialnih, delavskih in upokojenskih pravic. Pričakujejo, da se jim bodo pri tem pridružile tudi druge upokojenske organizacije. Napovedani vladni ukrepi za zmanjševanje učinkov podražitev po njihovem mnenju ne bodo prispevali k takojšnji zaustavitvi zniževanja standarda, prav tako pa so nezadovoljni s spremenjenim načinom usklajevanja socialnih transferjev, ki je, kor ocenjujejo, prizadel dohodkovno najbolj revne prebivalce.