Skupni utrip z evropskimi komisarji

(Foto: AP)

O procesu ratifikacije decembra lani podpisane lizbonske pogodbe je predsedujoči EU Janez Janša na vprašanje portugalskega novinarja, ali pričakuje zaplete zaradi tamkajšnjih pobud o referendumu, odgovoril, da ob veliki politični podpori pogodbi, ki nosi ime njihovega glavnega mesta, ne dvomi o podpori portugalskih državljanov in pozitivnem izidu referenduma. Ocenil pa je, da je ratifikacija pogodbe zelo delikaten projekt, pri katerem je treba razmišljati širše, torej tudi o odzivih v vseh članicah Unije. S podpredsednico evropske komisije Margot Wallström, ki je na sestanku s slovensko vlado nadomeščala obolelega šefa Manuela Barrosa, sta sicer zagotavljala, da niti komisija niti predsedstvo EU ne nameravata svojega delovanja podrediti zgolj ratifikacijskemu procesu, Janša pa je razložil, da se lahko izognejo nepotrebnim zapletom s pravilnim časovnim razporejanjem odločanja o bolj občutljivih temah. "Ne gre za to, ali bomo o nekaterih vprašanjih diskutirali, ampak kdaj," je dejal slovenski premier in dodal, da zaradi ratifikacijskega procesa v EU med predsedovanjem ne bodo zanemarjali nobenih vsebinskih vprašanj.

Janša: Tega nisem rekel

Janša je uvodoma prvo srečanje slovenske vlade z evropskimi komisarji ocenil za zelo vsebinsko. Spregovorili so o ključnih vprašanjih, ki so letos pred Unijo, podrobneje pa so razpravljali o 18 vprašanjih. Poleg lizbonske pogodbe je med najpomembnejša uvrstil energetsko-okoljski paket, saj naj bi komisija še pred koncem tega meseca pripravila predlog ukrepov, ki se bodo znašli na marčevskem in junijskem zasedanju evropskega sveta pod vodstvom Slovenije. Glede zahodnega Balkana se slovenska vlada in komisija strinjata, da je treba k problematiki pristopiti enotno in s ciljem popolne stabilizacije razmer. Janša je na posebno novinarsko vprašanje, ali slovensko predsedstvo nenadoma na Balkanu prednostno obravnava Bosno namesto Kosova, kot je bilo razumeti iz nekaterih časopisnih poročil z njegove ponedeljkove tiskovne konference, odgovoril, da tega ni dejal, glede hrvaške ekološko-ribolovne cone, ki da ni bilo v ospredju včerajšnjega srečanja, pa je povedal, da čakajo na oblikovanje hrvaške vlade in da pričakujejo njene korake v skladu z zavezami EU.

O ERC več z novinarji ob robu srečanja

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je novinarjem spregovoril tako o hrvaški zaščitni ribolovno-ekološki coni (ERC) kot o srbskem približevanju Evropski uniji. Njegovo sporočilo Zagrebu in Beogradu je bilo precej jasno. Nova hrvaška vlada mora nujno rešiti vprašanje cone, če ne želi občutiti negativnih posledic za svoje približevanje evropski integraciji. Navidezno bolj optimistično je bilo sporočilo za Beograd: EU je tehnično pripravljena na podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, ta pa se bo zgodil šele, ko bo na to pripravljena tudi Srbija oziroma ko bo izpolnila znan pogoj polnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije.

Tako komisar kot tudi minister Rupel sta napovedala, da se bosta kmalu sestala z novim glavnim tožilcem haaškega sodišča Sergeem Brammertzem, ki je nasledil Carlo Del Ponte, sicer ostro nasprotnico podpisa stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo, dokler ta ne bi Haagu izročila generala Ratka Mladića in Radovana Karadžića.

Margot Wallström je ob spoznavnem sestanku še enkrat opravičila predsednika evropske komisije Barrosa. Ob koncu tiskovne konference sta se Janša in Wallströmova dotaknila tudi gospodarskih gibanj v svetu. Slovenski premier je dejal, da bi bili nerealni, če bi menili, da se nas svetovne finančne težave ne bodo dotaknile, omenil pa je, da je gospodarstvo Unije na zdravih temeljih in je v minulem letu odprlo kar 3,5 milijona delovnih mest. Wallströmova pa je dodala, da mora biti EU ne le pozorna na dogajanja v svetovnem gospodarstvu, ampak predvsem spoštovati finančna pravila, ki si jih je sama postavila.

"Ne rišimo hudiča na steno"

Evropski komisar za širitev Olli Rehn o ERC: Na potezi je nova hrvaška vlada, ki bo morala zadevo rešiti "v evropskem duhu" ter v sodelovanju z Ljubljano in Rimom. Evropska komisija je za iskanje rešitve pripravljena ponuditi pomoč. Povsem jasnemu odgovoru na novinarsko vprašanje, ali bi Slovenija lahko uresničila svojo napoved in blokirala pristopna pogajanja Hrvaške z EU, se je Rehn izognil. "Ne rišimo hudiča na steno," je dejal in izrazil upanje, da bo Hrvaška ukrepala. Če pa vendarle ne bi, bi bile po Rehnovih besedah posledice za hrvaško približevanje Uniji gotovo negativne.

Sporočila EU Srbiji:

EU bo sama odločila, ali Srbija v polni meri sodeluje s sodiščem, toda za to je potrebna soglasna odločitev vseh članic.

Zunanji minister Dimitrij Rupel:

"Sem eden izmed tistih, ki verjamejo, da je treba stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo podpisati čim prej, morda že konec tega meseca, toda nekatere kolege bo še treba prepričati, da je to dobra zamisel."

Pogoj za podpis pridružitvenega sporazuma je polno sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije.

Oblikovali naj bi posebno delovno skupino za Srbijo (s predstavniki trenutne in bodoče predsedujoče EU ter evropske komisije in Sveta EU), ki bi kot "lahka verzija" podobne delovne skupine, ustanovljene pred časom za izboljšanje sodelovanja Zagreba s haaškim sodiščem pri prizadevanjih za izročitev generala Anteja Gotovine, v primeru Srbije omogočila zagon njenega pridružitvenega procesa z EU.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn:

Evropska komisija si želi čimprejšnjega podpisa sporazuma z Beogradom, a vse skupaj je odvisno od Srbije, ali bo "voljna in sposobna izpolniti pogoje".