Rupel: "Slovenija je nared za predsedovanje EU"

Dimitrij Rupel je prepričan, da bomo kos odgovorni nalogi. (Foto: Jaka Adamič)

Slovenija je primerno pripravljena na predsedovanje EU, pravi minister Rupel. Pred prevzemom naloge posebnih bojazni nima, še najbolj ga je strah tega, da bi se zaradi predvolilnega obdobja stvari zapletale doma in bi "nekateri želeli izkoriščati predsedovanje za to, da bi za hrbtom skušali doseči kakšne politične učinke".

Vodenje EU je zahtevna naloga, vendar pa se je po Ruplovih besedah odveč spraševati o sposobnosti za predsedovanje majhne države, kot je Slovenija. "Pravo vprašanje je, ali je narod, kot je slovenski, primeren za to, da ima svojo državo in z njo upravlja. Odgovor na to vprašanje je bil dan pred sedemnajstimi leti." Rupel je še spomnil, da je Slovenija doslej že večkrat dokazala, da je sposobna opravljati najzahtevnejše mednarodnopolitične naloge.

"Kosovo bo ena od osrednjih nalog v času predsedovanja EU na področju zunanje politike, vendar pa bi bilo pretiravanje, če bi predsedovanje zreducirali le na Kosovo," opozarja minister. EU je po njegovih besedah enotna v stališču, da je Kosovo v prvi vrsti evropska težava, zato mora Unija za njegovo reševanje prevzeti odgovornost. "V EU se še nismo dokončno dogovorili, katere pravne osnove je treba upoštevati, oziroma če je resolucija VS ZN 1244 dovolj trdna pravna osnova za napotitev misije EU na Kosovo. Gre za praktične probleme, ki jih bomo, upam, kmalu rešili," je pojasnil Rupel.

Priznava, da bo Kosovo v ospredju pozornosti, a opozarja, da slovenskega predsedovanja ne gre zreducirati le na to vprašanje. Sicer pa minister Rupel pričakuje, da bo hrvaška vlada EU do 1. januarja dala odgovor v zvezi z uveljavitvijo ekološko-ribolovne cone za članice unije, "prava preizkušnja pa bo, ko bo sestavljen nov hrvaški parlament".

EU je že večkrat povedala, da je sedanji status Kosova nevzdržen in da ga je treba rešiti. Načrt posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija je eden od načinov rešitve in "po mojem videnju za zdaj boljšega ni", pravi Rupel. Resolucijo o Kosovu, ki jo je v sredo sprejel srbski parlament in v njej zagrozil s prekinitvijo približevanja Srbije EU, če bodo članice povezave priznale neodvisno Kosovo, je po Ruplovih besedah treba gledati v predvolilni luči. Rupel je še spomnil, da so prav srbski predstavniki doslej vztrajali, da sta približevanje Srbije EU in status Kosova ločeni zadevi. "Mislim, da si niso premislili," pravi.

Težava ekološko-ribolovne cone oziroma zaveze, ki jo je Hrvaška dala v zvezi z njeno uveljavitvijo za članice EU, ni težava Slovenije ali Italije ali EU, temveč je težava Hrvaške, poudarja minister. Kot pravi, se zaveda, da je sosednja država ta čas zaposlena s sestavljanjem nove vlade. "Ne glede na to, pa ima tista vlada, ki je v tem trenutku odgovorna, dolžnost, da pojasni zaplet. EU bi morala 1. januarja dobiti odgovor Hrvaške in še vedno upam, da ga bo dobila, čeprav s strani dosedanje vlade, ki ima po mojih informacijah vsa pooblastila," pravi minister.

Glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško je minister dejal, da mora biti to vprašanje "rešeno pred vstopom Hrvaške v EU". "Želeli bi, da se postopki odvijejo čim hitreje, dopuščam možnost, da v najkrajšem času pridemo do dogovora, ali se bo to dejansko zgodilo, pa težko napovem," je še povedal Rupel.

Glede odnosov z Rusijo je dejal, da je "Rusija velik kolos, enako velja za EU, veste pa, da traja precej časa, da čezoceanka spremeni svojo smer", je stanje ponazoril minister.

Ministru se zamisel o tesnejšem povezovanju v okviru sredozemske unije zdi dobra, Slovenija kot sredozemska država pa pri tem želi sodelovati. V zvezi z namero Francije, da bi bila takšna unija alternativa za članstvo Turčije v EU, minister pravi, da ima francoski predsednik Nicolas Sarkozy glede Turčije nekoliko drugačna stališča od slovenskih in od politike EU. "EU je začela pristopna pogajanja s Turčijo in Turčija je po vseh pravilih prihodnja članica unije," pravi Rupel.