Zadnja evropska meja padla na Škofijah

Janez Janša je na proslavi na mejnem prehodu Škofije od portugalskega predsednika vlade Joseja Socratesa (v sredini) simbolično prevzel vodenje Evropske unije. Med uglednimi gosti je bil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso (desno). (Foto: Luka Cjuha)

Tam je šele danes povsem nemoteno stekel promet, čeprav so meje padle že v noči na petek. Zaradi slovesnosti je bilo namreč na tistem območju gibanje omejeno vse do včeraj, ko so delavci pridno pospravljali šotore, v katerih sta se v soboto zbrala slovenski in evropski politični vrh, in kjer se je zgodil eden pomembnejših dogodkov za Slovenijo. Postali smo del schengenskega območja, slovenski predsednik vlade Janez Janša pa je od portugalskega predsednika vlade Joseja Socratesa simbolično prevzel vodenje Evropske unije. Na slovesnosti so bili tudi italijanski notranji minister Giuliano Amato, evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

"Ne bi mogli najti boljšega kraja za zadnjo slovesnost, saj je Italija ena od pionirk združevanja Evrope, Slovenija pa je prav tako pionirska država, saj je prva in za zdaj edina država iz nekdanje Jugoslavije, ki je vstopila v Evropsko unijo. Je prva nova članica, ki je prevzela evro in prva izmed novih članic, ki bo predsedovala Evropski uniji," je povedal evropski komisar Jose Manuel Barroso in dodal, da je Slovenija velik zgled in up zlasti državam zahodnega Balkana, da se bodo lahko pridružile EU. Ob tem se je zahvalil portugalski vladi, ki je omogočila, da se je širitev schengenskega območja nadaljevala po zastavljenih načrtih in je zdaj devet novih članic že del združene Evrope.

"Evropska unija se bo širila naprej in z njo tudi schengensko območje. Za širitev v našo neposredno soseščino je najprej potrebna stabilizacija regije zahodnega Balkana, kar bo eden večjih izzivov predsedovanja Slovenije Evropski uniji," je na slovesnosti dejal Janša in se zahvalil slovenskim policistom, ki so leta 1991 s pomočjo teritorialne obrambe najprej ubranili suverenost severnih in zahodnih meja, nato pa te meje spremenili v varne meje. "Na tak način ste omogočili, da smo postali verodostojni prostor, da se je schengensko območje razširilo tudi v našo državo. Istočasno pa ste na naši južni meji vzpostavili varno schengensko mejo, ki je meja Evropske unije."

Janša je še poudaril, da je to za Slovenijo velik praznik, saj se je zgodilo nekaj, o čemer si pred petnajstimi leti nismo upali niti sanjati. Ob simboličnemu prevzemu vodenja Evropske unije pa je obljubil, da si bo Slovenija v času predsedovanja EU prizadevala, da bo Lizbonska pogodba čim prej ratificirana.

Zahodni Balkan kot izziv

Janez Janša je ob širitvi Schengna poudaril, da združevanje Evrope še ni končano. "Evropa se bo še širila," je dejal in opozoril predvsem na pomen stabilizacije zahodnega Balkana, "kar bo eden največjih izzivov slovenskega predsedovanja Svetu EU".

Niz evropskih praznovanj

Schengensko območje zdaj obsega 24 držav članic, poleg 22 držav EU še Norveško in Islandijo. V schengenskem območju ni Velike Britanije in Irske ter novih članic Unije - Romunije, Bolgarije in Cipra. Evropsko praznovanje ob vstopu devetih novink v schengensko območje se je začelo že v petek na mejnem prehodu Žitava med Nemčijo, Poljsko in Češko ter se v popoldanskih urah nadaljevalo v talinskem pristanišču v Estoniji. V soboto je slovesnost najprej potekala na mejnem prehodu Hegyeshalom med Avstrijo, Madžarsko in Slovaško, zadnja pa je bila na mejnem prehodu Škofije.