Tehnološki park temelj za razvoj novih tehnologij

Projekt gradnje prvih sedmih objektov tehnološkega parka, od katerih so štirje popolnoma končani, drugi trije pa bodo predvidoma januarja prihodnje leto, je stal 41,3 milijona evrov. Od tega je vlagatelj, podjetje Tehnološki park Ljubljana, pridobil okoli osem milijonov evrov od evropskega strukturnega sklada, drugo pa pokril z lastnimi sredstvi in bančnimi krediti, je povedal direktor Tehnološkega parka Ljubljana Iztok Lesjak.

Mestna občina Ljubljana je dvakrat dokapitalizirala investitorje z zemljišči in je tako 70-odstotni lastnik družbe Tehnološki park Ljubljana. Prav tako je MOL zgradila vso potrebno komunalno infrastrukturo, sprejela je tudi odlok, po katerem podjetjem v tehnološkem parku v inkubacijski dobi ne bo treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vso območje z okoliškimi cestami bo skladno z zazidalnim načrtom urejeno do leta 2014. Podžupanja Jadranka Dakić je že napovedala, da bo občina v prihodnje vse svoje službe, ki so namenjene podpori podjetništva, širila na ta park.

Nove poslovne prostore je že prevzelo 37 podjetij. V predvidenih 23 objektih, kolikor jih bo v parku, bo naseljenih okoli 90 visokotehnoloških in storitvenih podjetij, ki bodo skupaj zagotovila okoli 700 novih delovnih mest, je prepričan Lesjak.

Najemnine poslovnih prostorov se gibajo od 8,5 evra na kvadratni meter za pisarno do 13,6 evra za lokale v pritličju zgradb, in sicer brez 20-odstotnega DDV. Mogoč pa je tudi finančni najem prostorov z možnostjo odkupa po preteku pogodbenega razmerja, cene takega najema pa so od 1085 evrov za pisarno do 1917 za lokale brez DDV.

"S Tehnološkim parkom Brdo bo Ljubljana pridobila vrhunsko in evropsko konkurenčno podjetniško okolje za razvoj novih tehnologij, ki bo visokotehnološkim podjetjem omogočilo pospešeno rast in preboj na globalni trg," je napovedal Lesjak.

Za nebotičnik betona

Pri gradnji garaž in poslovnih prostorov na skoraj 46.300 kvadratnih metrih površin je 400 delavcev podjetij SCT in GPG izkopalo 143.000 kubičnih metrov zemljin, s čimer bi lahko napolnili pet ljubljanskih nebotičnikov in vgradili 30.000 kubičnih metrov betona, kar bi napolnilo več kot nebotičnik.