Jezik je darilo, vzemite ga v roke

André Schiffrin: Intenzivno oglaševanje je samo del zgodbe. Tukaj so še kritike v medijih in intervjuji z avtorji. Oglaševanje se mi zdi predvsem koristno orodje, ki je namenjeno zbujanju pozornosti. Mediji so zelo pomembni in njihovo vlogo je treba upoštevati pri načrtovanju strategije. Osebno nikakor ne bi zanemarjal pomena radia in drugih množičnih medijev, niti učinka, ki ga imajo pogovori z avtorji v živo na najrazličnejših lokacijah – po šolah, knjižnicah in knjigarnah. Avtorja je treba peljati v svet, med ljudi, njegove karizme ne smemo zanemariti. 

Po stari formuli so založniki izdajali nekaj prodajnih uspešnic, preostali program pa so polnile knjige z manjšim prodajnim potencialom, a toliko bolj vrhunsko vsebino. Ko so založbe prišle v roke velikih konglomeratov, se je poslovna strategija spremenila. Pojavila se je jasna zahteva po vse večjem dobičku in rasti, ki je počasi začela izrivati vsebino pod prag pop kulture.

Njegovo delo Posel s knjigami zdaj ga lahko beremo tudi v slovenskem prevodu je opomin zgoraj opisani založniški logiki. Ob obisku 23. knjižnega sejma je odgovoril na nekaj vprašanj posebej za Dnevnik.

V Sloveniji velja, da knjiga ni čevelj ali vijak. Se strinjate?

Seveda je založništvo popolnoma drugačna panoga od drugih, kar pa ne izključuje dejstva, da moramo še vedno nekaj prodati, in to je vzporednica, ki nas povezuje z drugimi izdelki. Jasno je, da se prodajni pristopi od panoge do panoge razlikujejo. Bilo bi nadvse neprimerno, če bi v prodajalni čevljev pripravili okroglo mizo o uporabi in pomenu določenega čevlja, kar lahko storimo založniki s knjigo. Naš največji izziv oziroma najmočnejše orožje, ki ga imamo v rokah, je doseči, da naslovnice knjig dobijo obraz, da postanejo personifikacije.

Kakšne strategije uporabljajo založniki po svetu, da knjigo in njenega avtorja pripeljejo do bralca?

Oglaševanje je drastično naraslo, v časopisih lahko vidimo celostranske oglase, ki so posvečeni eni sami knjigi.

Ustaviva se pri naši situaciji: kaj storiti z vrhunsko literarno produkcijo, s tako imenovano literaturo v javnem interesu, ki je že tako namenjena ozki ciljni skupini, pri nas pa gre še za izredno majhen knjižni trg?

Na stvari je seveda treba gledati objektivno, a se hkrati tudi zavedati, da je vsako knjigo nujno analizirati s širšega vidika. So knjige, ki so na prvi pogled zelo ozko ciljno usmerjene, a se kaj kmalu lahko izkaže, da ni tako. Za začetek, interaktivna spletna stran je izrednega pomena. Slovenskim založnikom bi svetoval, da se povežejo in skupaj ustanovijo enotno spletno stran, prek katere bo mogoče knjige tudi kupovati. V slogi je moč. Ljudje se morajo zavedati, da je knjiga prisotna. Ko enkrat ozavestimo knjižni naslov med ljudmi, drugo mnogokrat pride samo po sebi. Če spletno stran nadgradimo še z odmevno in kontinuirano radijsko oddajo o knjigah, morda tematsko stranjo v enem bolj branih časopisov, se bo zagotovo zgodil premik. Dejstvo je, da so neodvisni založniki postali zelo odvisni in bodo sami vedno težje preživeli. Združevanje pa znižuje stroške in v končni fazi lahko pripelje do veliko močnejšega javnega odziva. Zavedati se je treba, da imamo vsi enak problem.

V Sloveniji se knjižnična izposoja, deloma tudi kot posledica visoke cene knjig, veča iz leta v leto, kupna moč ljudi oziroma prodaja knjig pa pada. Obstaja rešitev?

Predvsem je treba promovirati kupovanje knjig za posebne priložnosti, kot so na primer rojstni dnevi, matura in obletnice. Prepričati ljudi, da je knjiga čudovito darilo, ki razveseli vsakogar. Ljudje morajo začutiti duhovno vrednost, ki jo ima knjiga, napisana v maternem jeziku. Morda se tega ne zavedate, vendar je dejstvo, da živite v državi z zgolj dvema milijonoma prebivalcev in imate svoj jezik, veliko razkošje. Vzemite to darilo v roke.

Dejali ste, da se vsaka ideja vrednoti po dobičku, ki ga prinese. Zdi se mi, da v založništvu velike ideje ne nosijo vedno astronomskih dobičkov.

To je res, zato sem tezo tudi izpostavil, saj mnogokrat predstavlja poslovno politiko lastnikov založb, kar nakazuje na resen založniški problem, ki se pojavlja po svetu. V založbah vse pogosteje prevladuje logika, da je treba izdajati knjige, ki prinašajo denar, in se izogibati tistim, ki prodajno niso atraktivne. Na komponento kakovosti literature se v tej zgodbi mnogokrat pozabi, čeprav so tudi tovrstne knjige lahko velik uspeh. Naša založba izdaja zelo veliko literature s področja izobraževanja in knjige se presenetljivo dobro prodajajo. Uspeli smo doseči zanimanje za to področje med ljudmi, postali so odprti zanj.