"Knjiga kot garant identitete"

Za obiskovalce ključna sprememba letošnjega knjižnega sejma je prost vstop, izstopa pa pester spremljevalni program. 

Evgen Bavčar je v svojem govoru izpostavil pomen slovenske knjige v kontekstu evropske zgodovine, ob tem se je osredotočil predvsem na "knjigo kot garant identitete", njeno tvorno funkcijo potemtakem prepoznava v tem, da knjiga narodom in njihovim jezikom omogoča eksistenco ter je "na neki način pogoj tega, kar smo". Po Bavčarjevem mnenju knjižni sejem pridobi poseben pomen, "če se spomnimo, kako težko je bilo v preteklosti ohraniti našo knjigo ali knjigo nasploh", saj je bila mnogokrat podvržena cenzuri, ognju in pozabi, danes pa je deležna primerne pozornosti in časti. Še vedno pa je, kot je še povedal Bavčar, bralna kultura povsod močno ogrožena, čeprav je "knjiga oaza poglobljenosti v puščavi globalnega sveta, in da so knjige najboljše sredstvo za shranjevanje sveta". Da je shranjevanje sveta in njegovo podaljševanje v večnost ena od odlik in prednosti književnosti ter njene distribucije, dokazujejo tudi knjižne nagrade, ki so jih v okviru odprtja podelili organizatorji. Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, imenovano po nekoč zelo uglednem založniku, med drugim odgovornem tudi za izdajo Cankarjevih del, ki jo sicer podeljuje Združenje založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, je to pot prejel Slavko Pregl, založnik, urednik, mladinski pisatelj in predsednik Društva Bralna značka. Žirija je svojo odločitev utemeljila na dejstvu, da "je Slavko Pregl v 40 letih svojega delovanja pustil globok pečat na različnih področjih založništva v Sloveniji, kot tudi na mednarodnem področju". Za najboljši literarni prvenec je bil razglašen roman Gabriele Babnik Koža iz bombaža, "domiselno in sugestivno napisan roman o intimnem srečanju dveh, moškega in ženske, iz popolnoma drugačnih kulturnih prostorov", ki v končni posledici zajame tudi vprašanje drugosti in Drugega. Društvo slovenskih prevajalcev sta najbolj navdušila temeljita prevoda Klavdijanovega epa Ugrabitev Prozerpine in enciklopedičnega eseja Zgodovina branja, pri čemer so zanju nagradili prevajalko Nado Grošelj. Združenje grafičarjev pri GZS je nagrado krilati lev, ki pomeni priznanje in spodbudo za doseganje najvišje kakovostne ravni izdelave knjige, podelilo Gorenjskemu tisku za izdelavo knjige Cubo slaščice. V kategoriji nagrad za najlepšo slovensko knjigo, ki služijo kot priznanje za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige, je nagrajencev več, in sicer Matjaž Wenzel za oblikovanje knjige Složitje, Peter Škerl in Helena Vrišer za ilustracijo in oblikovanje knjige Klobuk gospoda Konstantina, Matjaž Tomažič za oblikovanje knjižne zbirke Kratka, oblikovalka Mateja Jenič za delo O slovenskem jeziku/besednjak za preživetje ter Radovan Jenko kot oblikovalec fotografske monografije Josip Pelikan - arhitektura in industrija.