Gora knjig za veseli december

Mariborska založba Litera je v tem tednu povila štiri novitete, peta izdaja pa je pravzaprav ponatis Grenkega medu Andreja E. Skubica, v katerem sledi živahni druščini ljubljanskih prevajalcev. Dantejeva smrt očitno zelo dejavnega Dušana Merca je zastavljena manj sproščeno, saj tematizira pot v smrt in se s tem postavlja ob bok ogromnemu naboru piscev, ki se to temo že stoletja trudijo priobčiti v literaturi. Kljub temu je avtor mnenja, da se je treba zavedati, kako močno je Dante s svojo književno mojstrovino vplival na evropsko percepcijo raja in pekla, četudi, kot piše Gregor Lozar v spremni besedi, »v lasten raj ne more do konca verjeti«. Roman se potemtakem odmika od zavezujočnosti fabule in se temeljito posveča posameznikovi intimi. Urbanost in mestni utrip pa sta v središču že druge pesniške zbirke Boruta Gombača Sence in Sinekope, ki združuje songe in šansone, besedila, ki so bila že ob svojem nastajanju pisana z namenom, da bodo zapeta. Peter Semolič, pesnik in avtor spremne besede k zbirki, je prepričan, da se Gombač »izjemno jasno zaveda razmerja med neposrednim in zato tudi čutnim na eni strani ter neulovljivim, zamolčanim na drugi strani.« S Poljakom Pawlom Huellejem smo se doslej že srečali, saj je letos pri Študentski založbi izšel David Weiser, Litera pa nam tokrat predstavlja roman Castorp, ki je imenitna parafraza Mannove Čarobne gore, napleta namreč Castorpovo zgodbo pred vstopom v sanatorij. Tudi Agota Kristof slovenskim bralcem ni tuja, njenemu Šolskemu zvezku se sedaj pridružujeta še zbirka kratkih zgodb Vseeno je, ki jo določajo neposredni slog in nenehni vdori irealnega, ter roman Včeraj.

Roman Tupoljev 134, katerega avtorica je Antje Rávic Strubel in sodi med novosti založbe Modrijan, je navdihnila ugrabitev poljskega letala leta 1978 in, kakopak, epilog teh dogodkov. Na vrhu najbolje prodajanih knjig je v domači Nemčiji s sedaj tudi v slovenščino prevedeno Izmero sveta kar 90 tednov kraljeval Daniel Kehlmann. Glavna protagonista roman sta velika nemška znanstvenika Carl Friedrich Gauss in Alexander von Humboldt, njuno občo distanco do sveta, ki se razkriva kljub temu, da sprašujeta krovne probleme človeškega življenja in njegove duše, Kehlmann uprizarja skozi številne dialoge. Kriminalno-detektivski žanr med Modrijanovimi novimi izdajami z delom Leviatan zastopa moskovski pisatelj Boris Akunin, čigar večni junak je ostroumni detektiv Fandorin. Sicer pa Leviatan tu ni mitično bitje, temveč nadstandardna križarka, ki pluje v Indijo in kaj kmalu postane teren za lov na serijskega morilca. Biolog in član flamenco zasedbe Morana Andrej Predin je ledino prebil s prvencem Na zeleni veji, radoživim romanom, pisanim v štajerskem, natančneje mariborskem dialektu, osnovanem na preprostih vsakdanjih dogodivščinah in s stališča posameznika nekoliko fatalnejših peripetijah, kot so prva ljubezen, prvi pretep, prve zmage in porazi ter prva neprimerna puhovka.

Z romani so nas zasuli tudi pri Cankarjevi založbi. V uveljavljeni zbirki Moderni klasiki so izšli trije romani različnih kulturnih, literarnih in ne nazadnje govornih izročil. Tako so nam pri založbi končno zagotovili primerek sodobne indijske proze, roman Vodnik, čigar avtor R. K. Narayan velja za enega pomembnejših anglofonih indijskih piscev. Skozi zapleten ljubezenski odnos med Rajujem in poročeno Rosie odslikava hinduistični koncept osvoboditve in, kot je omenil prevajalec Gregor Podlogar (gre za njegov prvi prevod), s tem še potrjuje prezir nad hitropotezno »new age« filozofijo, ki je zasužnjila Zahod. Začetek romana Kozmos poljskega pisatelja Witolda Gombrowicza je lahkoten, opisuje protagonistovo preživljanje počitnic v Zakopanih, sprevrže pa se v divjo srhljivko, ki uvodni mir razkroji v kaos. Fabula se oblikuje v procesu pripovedovanja, nastaja iz določenih podobnosti, vzporednosti položajev, med drugim si avtor dovoli parodijo na družbene sisteme in v izteku zgodbe izpostavi pomembnost rituala, ki je v tem primeru, hja, nekoliko faličen. Gonilo romana Rdeče Nemca Uweja Timma je spomin na ljubezensko razmerje med filozofom Thomasom Lindejem, ki svojo eksistenco rešuje s pisanjem jazzovskih kritik in pogrebnimi govori, ter svetlobno oblikovalko Iris – glavni junak jo pripoveduje v zadnjih trenutkih pred smrtjo, ko se spominja revolucionarnih, iluzornih teženj generacije šestdesetih let, s katerimi naposled obračuna. Naslov ni naključen, saj opozarja na močno ideološko konotacijo barve, hkrati pa označuje eno izmed junakovih obsesij. Taisto revolucionarno in hipijevsko obdobje skozi popotovanje po Indiji preigrava William Sutcliffe pod naslovom Si izkušen?, vendar z nekaj manj gorečnosti in z več humorja. Počitniško orientirana je prav tako zgodba Vrnitve domov Bernharda Schlinka, s katerim smo se seznanili v prvi izdaji zbirke Moderni klasiki. Prvoosebni pripovedovalec kot otrok preživlja počitnice v Švici, tam pa iz kratkočasja prebira rokopis, katerega zaključek in pripovedovalca se odloči poiskati. V tem iskanju Peter odkriva tudi samega sebe in se sestavlja v celovitega posameznika.