"Vsak ima pravico do groba"

Ljubljana - TV Slovenija je v nedeljo poročala, da je Milan Kučan prosil Vatikan, naj pomaga, da bi posmrtne ostanke škofa Rožmana prenesli iz Lemonta, kraja v ameriški državi Illinois, v Slovenijo. Po poročanju Vladimirja Voduška naj bi se Milan Kučan, tedaj še predsednik države, o tem pogovarjal s tedanjim državnim tajnikom pri Svetem sedežu Angelom Sodanom, in sicer 6. oktobra 2001 (torej en dan pred sprejemom vatikanskega sporazuma).

Toda Sodano prenosu škofovih posmrtnih ostankov v domovino ni bil naklonjen. "Če se želi ponovno odpreti proces in zadana krivica, je bolje, da škofovi posmrtni ostanki ostanejo v Lemontu, sicer bi nastale kontraproduktivne razprave, ki bi škodile odnosu med Cerkvijo in državo," naj bi Sodano zapisal v pismu Kučanu in dodal, da se mora s Kučanovim predlogom v vsakem primeru strinjati nadškof Rode...

Milan Kučan je včeraj potrdil, da je kardinala Sodana zaprosil "za skupni premislek" o tem, da bi škofove posmrtne ostanke prenesli v domovino; o tem sta si izmenjala tudi pismi. Ti pogovori so po Kučanovih besedah potekali v okviru večkratnih pogovorov s Sodanom, kako razbremeniti hipoteko, ki visi nad Slovenci. S pietetnim prenosom posmrtnih ostankov bi k temu lahko pripomogli, je tedaj menil Kučan.

Kardinal Sodano je po premisleku Kučanovo pobudo pisno zavrnil, ker da zadeva še ni dozorela. S tem je bila zadeva za Kučana končana. Omenil jo je le še nadškofu Rodetu, preden je ta odšel za prefekta v Rim, ki - tako Kučan - zadeve ni komentiral, pozdravil pa tudi ne. Na vprašanje, ali bi svoj predlog zdaj, ko je bila sodba proti Rožmanu razveljavljena, spet ponovil, je Kučan odgovoril, da "bodo o tem odločali tisti, ki so za to poklicani, če bo do te pobude prišlo". Tudi danes pa je njegovo stališče, da pokop ne bi smel biti povezan s politično in pravno rehabilitacijo Rožmana. Sam stališč o Rožmanovi vlogi ni spremenil, tudi vrhovno sodišče, je dodal, se je izreklo le o procesu.

Včeraj je ob tem še poudaril, da je vedno ločeval pravico do groba in pravico do pokopa v domači zemlji, ki gre vsakemu človeku in temelji na etičnih načelih, od svojega odnosa do moralnih, političnih in pravnih razsežnosti Rožmanovega medvojnega ravnanja. Zatrdil je še, da korespondenca s Svetim sedežem ni prišla v javnost iz njegovega urada in se začudil, da se je to zgodilo. "Diplomatski običaji, še zlasti v tako preizkušeni diplomaciji, kot je vatikanska, tega ne dovoljujejo," je menil bivši predsednik.

Ljubljanska nadškofija je sporočila, da dopisovanja ne more komentirati, "saj je šlo za diplomatsko korespondenco med Svetim sedežem v Vatikanu in tedanjim predsednikom RS, gospodom Milanom Kučanom".

Vladarjeve ali cerkvene spletke?

Po pisanju Demokracije naj bi Kučan s predlogom o prenosu Rožmanovih posmrtnih ostankov v domovino poskušal vplivati na predsedniške volitve že pred petimi leti. O tem so 3. oktobra 2002, se pravi tik pred takratnimi volitvami, pisali v članku z naslovom Vladarjeve spletke. Na tedanjega predsednika Kučana naj bi se večkrat obrnil vodja slovenske katoliške misije v New Yorku pater Krizolog Cimerman. Njegovo prošnjo, naj pomaga pri vrnitvi Rožmanovih posmrtnih ostankov, naj bi Kučan "uporabil" in "zvito" predlagal vrhu slovenske KC, naj to organizirata skupaj. Po mnenju avtorja članka Metoda Berleca je Kučan s tem svojim predlogom vrgel predvolilno kost, Barbaro Brezigar bi nato politični nasprotniki poskušali prikazati kot "predstavnico desnice, ki se ukvarja samo s preteklostjo". Vodstvo Cerkve - tako Demokracija - je to Kučanovo "igro" spoznalo in predlog zavrnilo. Milan Kučan nam je včeraj zagotovil, da se s patrom Krizologom Cimermanom ni nikoli pogovarjal o prenosu posmrtnih ostankov, niti se ne spomni, da bi mu pater Krizolog o tej svoji ideji kadar koli pisal.