Med igrivostjo in kritiko

»Modernistični homo ludens je imel tudi globljo človeško in družbeno razsežnost,« je ugotavljal pisatelj Drago Jančar na včerajšnjem simpoziju, posvečenem literarnemu modernizmu v »svinčenih« letih, ki so ga pripravili v prostorih Slovenske matice. 

Nekatere širše estetske in družbene razsežnosti tega obdobja je poskušal osvetliti včerajšnji simpozij Literarni modernizem v "svinčenih" letih, ki sta ga Slovenska matica in Študentska založba priredili v prostorih prve, posvečen pa je bil spominu na pisatelja Marka Švabića.

Absurd in hepening

Uvodoma je Gašper Troha, sicer tudi voditelj simpozija in eden od njegovih pobudnikov, spregovoril o disidentstvu literarnega modernizma: natančneje, na primeru dveh gledaliških uspešnic z začetka 70. let to sta bili predstavi Norci Dušana Jovanovića in Grenki sadeži pravice Milana Jesiha se je spraševal o razlogih, da je tedanja oblast sploh dopuščala nemoteno izvajanje uprizoritev, katerih družbenokritična ost je bila povsem očitna. Odgovor naj bi bil po eni strani v tem, da je "absurdnost" teh predstav onemogočala neposredno cenzuro, tudi zato, ker sta s svojo strukturo relativizirali še lastna stališča. Po drugi strani naj bi bil obstoj tovrstne umetnosti omogočen s krhkim ravnovesjem med dramatiko, občinstvom in oblastjo; slednja naj bi ugotovila, da s prepovedmi le spodbuja zanimanje občinstva.

Z "jungovskega stališča" je o literarnem modernizmu spregovorila pesnica Meta Kušar, ki je menila, da je bilo doslej posvečeno premalo pozornosti osebnemu individuacijskemu razvoju slovenskih modernističnih literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pri tem je opozorila je, da zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav ni jasno, kakšno je pri slovenskih modernistih razmerje med, denimo, resnično svobodo in politično pozo ali pa med pristno umetniško snovjo in nevrotično narcisoidnostjo, pomešano s čustveno nezrelostjo. Na prisotnost sintakse filmskega jezika znotraj avantgardne linije slovenske umetnosti je opozorila gledališka teoretičarka in kritičarka Barbara Orel, ki je na primeru hepeningov skupine OHO obravnavala preoblikovanje percepcijske paradigme v scenskem dogodku (zlasti v smislu "reističnega pogleda", ki vzpostavlja enakovreden odnos med opazovalcem in opazovanim predmetom ter ponuja "resnico", ki ni pogojena s kulturno-ideološko socializacijo). Poudarila je, da skupina OHO ni bila usmerjena v spodkopavanje sistema, saj je delovala "mimo" tradicije in ne proti njej; zato je bila politična sestavina njihovega delovanja bolj v poskusu širjenja drugačne, nove senzibilnosti v prostor vsakdanjega. Pisatelj Drago Jančar je dodal nekaj osebnih spominov na čas, ko je nastajal njegov prvi roman in ko je jezik "preizkušal meje možnega in dovoljenega v nekem svetu".

Provokacija kot izhodišče

Po odmoru sta o nekaterih vidikih in epizodah slovenskega "gledališkega" modernizma iz lastnih izkušenj spregovorila Ivo Svetina in Andrej Inkret: prvi predvsem o nastanku, izvorih in poetiki Gledališča Pupilije Ferkeverk, drugi pa o delovanju Študentskega aktualnega gledališča (ŠAG), manj znani tvorbi, ki je združevala nekatera pozneje zelo znana imena. Svetina je med drugim pojasnil, da je Gledališče Pupilije Ferkeverk izhajalo iz poezije, pa tudi zanosa in posebnega optimizma, ki ju je prinašalo študentsko gibanje, za glavni model delovanja pa si je jemalo provokacijo. Toda ob tem je v slovenski gledališki prostor skozi "banalnost" in profanost svojih vsebin prineslo tudi neko "ritualno" razsežnost, vsaj kolikor je vsakodnevnim opravilom (gledanje poročil, umivanje, zakol kokoši za nedeljsko kosilo) s specifično umestitvijo v medij gledališke predstave nadelo tudi neko posvečeno razsežnost.

Simpozij je z razmišljanjem o povezanosti modernistične proze in študentskega gibanja (predvsem v smislu umetniškega problematiziranja nekega okolja) sklenil Mitja Čander, ki je med drugim izpostavil, da je proza 70. let izrazito vplivala na kasnejša literarna dogajanja, četudi ji je bilo zaradi njene svojevrstne "neujemljivosti in igrivosti" v tistem času namenjeno razmeroma malo pozornosti.