Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik

V Sloveniji še veliko prostora za drobnico

Logarska dolina - V soboto in včeraj so bile za marsikoga razlog za obisk Logarske doline ovce in koze. Zveza društev rejcev drobnice je na ravnici pod hotelom Plesnik postavila mednarodno razstavo avtohtonih ovac in koz. Hkrati je potekalo državno tekmovanje v striženju ovac, obiskovalci pa so lahko tudi pokušali odlične sire in premagali kakšen predsodek do ovčjega mesa.

 

Na ogled je bilo okoli 600 živali iz Slovenije in nekaterih evropskih držav. Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Boris Grabrijan je povedal, da je prirejanje takega dogodka zapleteno in drago, saj so veterinarski predpisi strogi, zato denimo ni bilo Avstrijcev, ki bi morali zaradi uredbe o praskavcu vse živali, ki bi jih pripeljali na razstavo, potem prodati v Sloveniji ali pa jih po vrnitvi imeti v sedemletni karanteni. "Razstava je del projekta Alpinet. Pričakovali smo več Nemcev in Italijanov, Švicarji, ki bi zelo radi prišli, pa niso mogli sodelovati, ker Švica ni članica EU. Tudi Hrvati imajo zelo atraktivne pasme, vendar tudi oni niso v EU," je povedal Grabrijan.

Reja drobnice v Sloveniji se je po osamosvojitvi povečala, vendar še zdaleč nima takega obsega kot nekoč. Slovenski rejci redijo danes okoli 160.000 ovac in koz. V začetku devetdesetih let minulega stoletja je stalež drobnice znašal le okoli 20.000, pred dobrimi stotimi leti pa so slovenski kmetje redili okoli 400.000 glav drobnice.

Možnosti za rejo, pravi Grabrijan, so še zelo velike, saj je prostora dovolj. Omejitve so v neurejenem trgu in predsodek potrošnikov do mesa drobnice. Deloma pa tudi v tem, da se z rejo drobnice veliko rejcev ukvarja po redni službi in to ni njihov glavni vir dohodkov.

Grabrijan, ki je tudi sam rejec, o trženju pravi: "Smo na stopnji neposredne prodaje. Lahko vam prodam živo jagnje, lahko jeste pri meni jagnjetino, ne smem pa vam dati s seboj niti kilograma mesa. V nekaterih pokrajinah nimajo niti ene klavnice za drobnico, čeprav povpraševanje po mesu narašča. V Beli krajini, kjer pojejo največ mesa drobnice, rejci zadostijo polovici potreb, drugo pride iz uvoza. Cena pa je nižja, kot je bila leta 1995. Za kilogram žive teže dobim danes nekaj centov manj kot takrat. V Italiji je najnižja cena za kilogram žive teže nekaj manj kot sedem evrov, ob veliki noči doseže ceno 9 evrov, pri nas pa je cena od 3,5 do 4,2 evra."

V začetku devetdesetih let minulega stoletja je bila poraba mesa drobnice 20 dekagramov na osebo, danes je 1,5 kilograma, izdelki iz ovčjega in kozjega mleka pa gredo za med. Če imate radi kebab, ni nujno, da je v njem meso drobnice, ki se je pasla na slovenskih strminah. Enega od tujcev, ki je pripeljal kebab v Slovenijo, so v neki zadrugi, kjer je želel oskrbo z večjimi količinami ovčjih hrbtov, zavrnili, češ kaj bomo pa s šunkami, ki bi ostale.

2400

je rejcev drobnice v 28 društvih,

160.000

glav drobnice je stalež pri vseh rejcih,

400.000

ovac so kmetje v Sloveniji redili v 19. stoletju.

Dodaj v: Digg del.icio.us Technorati Reddit

Prijavite napako v članku »

Komentarji
Dodaj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Dnevnik.si