Slovenski zdravstveni sistem je potreben korenitih sprememb

S to ugotovitvijo je Mićo Mrkaić pospremil predstavitev raziskave o položaju zdravstva in možnih ukrepih za izboljšanje, ki so jo pod okriljem Inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu poleg Mrkaića opravili še Rado Pezdir, Aleš Živkovič in Franc Hočevar, nekdanji generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra, zdaj pa zaposlen na Inštitutu za rehabilitacijo.

Ugotovitve so po zapletu z junijsko odpovedjo okrogle mize v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ko jim je tik pred zdajci gostoljubje odrekel direktor ZZZS Samo Fakin (po nekaterih domnevah zaradi posredovanja ministra za zdravje Andreja Bručana), predstavili včeraj.

Avtorji raziskave so opozorili na potrebo po javni objavi podatkov o produktivnosti zdravnikov. V tej smeri bi bilo treba spremeniti tudi kolektivno pogodbo za zdravstvo in zdravnikom določiti variabilni del plače, ki bi bil odvisen od njihove produktivnosti. Obstoječi sistem namreč ni stimulativen in podaljšuje čakalne dobe.

Po njihovi oceni bi bilo treba spremeniti neučinkovit sistem preskrbe z zdravili, ki zaradi regulirane cene zdravil, fiksiranih veletrgovskih marž, načina financiranja lekarn in netransparentnega razvrščanja zdravil na liste omogoča višje cene zdravil, kot bi lahko bile na primer ob liberalizaciji sistema.

Avtorji raziskave predlagajo tudi preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe, s čimer bi povečali in ohranili avtonomijo bolnišnic oziroma poslovnih direktorjev. S takšnim ukrepom bi preprečili vmešavanje aktualne politike in interesnih skupin v vodenje zavodov, poleg tega pa bi odpravili podvajanje funkcij in tako jasno določili obveznosti in odgovornosti posameznih organov v bolnišnicah.

Zaradi staranja prebivalstva ter vse dražjih novih zdravil in tehnologij, ki se uvajajo v zdravstvo, državni proračun v prihodnosti po Mrkaićevi oceni ne bo več mogel sam pokrivati apetitov zdravstvene blagajne, zato bo potreben zaseben kapital, ki se v zdravstvo lahko vključi v obliki javno-zasebnega partnerstva. Vendar le v primeru, ko se vse strukturne težave zdravstva odpravijo, predlagajo avtorji raziskave.

Zametki konkuriranja zdravstvenih centrov

Ljubljana Pri združenju za kakovostno javno zdravstvo opažajo, da so si v zadnjem času politične stranke kot glavno torišče političnega boja izbrale zdravstveno politiko, kar pa z vidika uporabnikov oziroma bolnikov ni dobro. Zavzeli so se za umiritev sedanjih pregretih razmer in vzpostavitev strpnosti in dialoga, s čimer bi lahko naredili korak naprej k zgraditvi boljšega sistema javnega zdravstvenega varstva. V njem naj najdejo svoje mesto tudi zdravniki koncesionarji. Podpirajo nadaljevanje zdravstvenih reform predvsem v smislu podeljevanja koncesij zdravnikom na primarni in sekundarni zdravstveni ravni. Tovrstne reforme, opozarjajo, se niso začele pred dvema ali tremi leti, ampak že leta 1992. Z vidika uporabnikov se je stanje v javnem zdravstvu v zadnjih letih izboljšalo, saj so se za vrsto ambulantnih pregledov, diagnostičnih postopkov in bolnišničnih obravnav skrajšale čakalne dobe. Na nekaterih področjih, kot je na primer srčna kirurgija, se tako že pojavljajo zametki konkuriranja centrov, kjer izvajajo te posege. lo