Čeprav je dograditev v enem samem letu poskočila za več kot 120 odstotkov, stanovanj na trgu v slovenski prestolnici in v nekaterih drugih mestih ni dovolj. Predvsem primanjkuje neprofitnih in socialnih stanovanj, saj naj bi samo takih potrebovali približno 13.000. Po nacionalnem stanovanjskem zakonu bi morali do leta 2009 zgraditi kar 11.000 stanovanj, tako da bi dosegli približno 5,5 stanovanja na tisoč prebivalcev in to razmerje nato tudi vzdrževali. Skratka, od 11.000 stanovanj bi jih morala biti četrtina neprofitnih najemnih, polovica lastniških (solastništvo, zadružna gradnja), 20 odstotkov socialnih in pet odstotkov profitnih. Vendar pa se vse bolj zdi, da postaja program v tem delu nerealen, kar meni tudi resorni minister Janez Kopač, saj so po njegovem številke previsoke. Zato tudi socialni učinki izvajanja tega programa najbrž ne bodo pozitivni v tolikšni meri, kot bi bili, če bi število novih stanovanj naraščalo, kot je predvideno v programu. Eden glavnih pozitivnih socialnih učinkov izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa naj bi bil, da bi lažji dostop do stanovanj ugodno vplival na nataliteto prebivalstva, saj lahko, kot domnevajo avtorji tega programa (zasnovalo ga je ministrstvo za okolje in prostor) "lažji in hitrejši dostop do stanovanj pomeni več otrok v družini"...

Se pa na stanovanjskem področju vendarle obetajo obsežne spremembe, ki jih bo prinesel novi stanovanjski zakon. Veljavni, ki je bil sprejet pred skoraj desetimi leti in je omogočil privatizacijo prejšnjih družbenih stanovanj pod ugodnimi pogoji, je doživel že veliko sprememb in dopolnil (nazadnje januarja lani), a je kljub temu v določenih pogledih preživet. Nova stanovanjska zakonodaja, tudi to bodo zasnovali na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi prinesla celovite spremembe na področju upravljanja, lastninsko-pravnih razmerij in poenostavitve v zvezi z izračunavanjem najemnin, predvsem neprofitnih. Teh je zdaj kar šest načinov in veliko vprašanje je, ali jih v občinah sploh znajo pravilno izračunati. Po metodologiji, ki je začela veljati lani, so se neprofitne najemnine z letošnjim začetkom leta začele postopno zviševati (in naj bi se vsako leto 1. januarja, tako, da bi v petih letih končno dobili neprofitno stroškovno(!) najemnino). Z veljavno metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih najemnih stanovanjih se določa način in postopek za izračunanje najvišjih dovoljenih najemnin, ki jih lastniki omenjenih, prav tako pa tudi socialnih stanovanj smejo zaračunati najemnikom. Vsi elementi neprofitne najemnine, ki so določeni v stanovanjski zakonodaji, so v metodologiji le povzeti, vendar s tem, da je natančno določeno, koliko lahko največ znašajo.

In kateri so elementi neprofitne najemnine? "Poleg stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja so to še stroški upravljanja in zavarovanja, amortizacija in stroški kapitala. Nemalo najemnikov je prepričanih, da bi morali biti v neprofitno najemnino zajeti tudi skupni obratovalni stroški hiše (za obratovanje skupnih prostorov, objektov in naprav v stanovanjski hiši), a se motijo. Ti stroški niso del neprofitne najemnine, zato jih morajo najemniki plačati posebej," pravi Barbara Starič-Strajnar , svetovalka vlade in vodja za stanovanjske zadeve na ministrstvu za okolje in prostor. Po omenjeni metodologiji lahko vsi elementi najemnine za stanovanja, stara do 60 let, znašajo največ 5,08 odstotka od vrednosti stanovanja, za tista, ki so starejša, pa 3,81 odstotka. Vendar pa to ne velja za socialna stanovanja. Najemnikom, ki so upravičeni do takšnega stanovanja, sme lastnik zaračunati samo stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja ter stroške upravljanja in zavarovanja. Razliko do polne najemnine mu mora povrniti občina. "Po veljavni metodologiji je socialna najemnina, ki se zaračunava upravičencu, torej najemniku socialnega stanovanja, neprofitna najemnina, zmanjšana za stroške amortizacije in stroške kapitala. Ista najemnina, ki jo prejema lastnik socialnega stanovanja, pa je neporfitna, zmanjšana samo za obresti. Če pa je lastnik oseba iz zasebnega prava (fizična oseba, cerkev, društvo) dobi povrnjene tudi stroške kapitala. Razlika med obema je nadomeščena iz sredstev primarne porabe občine," pravi Barbara Starič-Strajnar. Osnova za izračunanje neprofitne najemnine je vrednost stanovanja in ta se izračuna po enačbi: število točk (s katerimi je ocenjeno stanovanje in kar je zabeleženo v najemni pogodbi) krat vrednost točke krat uporabna površina krat vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor). Pri izračunanju najemnine za stanovanja, dana v najem pred uveljavitvijo te metodologije, se upošteva vrednost točke v višini 3,75 nemške marke v tolarski protivrednosti (po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izračunanja najemnine). Za najemna razmerja, sklenjena po uveljavitvi te metodologije, pa se pri določitvi vrednosti stanovanja uporablja vrednost točke, ki jo minister za okolje in prostor določi enkrat na leto. Za letošnje leto je ta vrednost 5,14 nemške marke, preračunana v tolarsko vrednost.