Lani so pretovorili 14 milijonov ton blaga, imeli so 4,7 milijarde tolarjev čistega dobička, prihodki iz poslovanja so znašali 23,3 milijarde tolarjev. Tudi letošnji rezultati so spodbudni in Časar pričakuje, da bo konec letošnjega leta dobiček za 10 odstotkov višji od lanskega. Še posebno je ponosen, da je vrednost delnice Luke Koper skokovito narasla. Nekaj težav so lani imeli z nekoliko višjimi stroški dela, kar pa Časarja ne skrbi. »Če ne bi znali obvladovati stroškov, naše podjetje ne bi bilo tako uspešno, kot je,« je prepričan. Za Luko Koper napoveduje smele načrte. Že letos naj bi začeli s pripravo dokumentacije za nov evropski distribucijski center v Sežani, začeli naj bi graditi novo garažno hišo, lotili se bodo podaljšanja prvega pomola in pokritja terminala za razsute tovore. Pravi razvoj pa bo Luki Koper omogočil šele državni lokacijski načrt, ki naj bi bil sprejet do konca leta.

Po naših informacijah bi v Luki Koper utegnili postaviti plinski terminal. Tega predlog državnega lokacijskega načrta sicer še ne predvideva. Zelo verjetno pa je, da bo kdo vložil pobudo za dopolnitev državnega lokacijskega načrta. Se boste s takšnim predlogom strinjali?

O tem je še prezgodaj govoriti, saj pobude še ni. Morda je tudi ne bo. Bi bili pa plinski terminali dober posel za Luko Koper. Če lahko pretovarjamo gorivo in premog, zakaj se ne bi ukvarjali tudi s plinom?

Ker bi postavitvi tega terminala zagotovo nasprotovala lokalna pa tudi širša javnost, ki se je močno uprla že predvideni gradnji terminala v Tržaškem zalivu in terminalu v Žavljah.

To je sicer res, vendar menim, da je tehnologija že tako sodobna, da je skrb povsem odveč. Pa saj je del lokalne skupnosti močno nasprotoval tudi napovedani gradnji tretjega pomola, zdaj pa se ne pritožuje več.

Kdaj pa boste začeli graditi tretji pomol?

Najprej želimo začeti gradnjo garažne hiše in evropskega distribucijskega centra v Sežani, podaljšali bomo tudi prvi pomol. To bi začeli že v letošnjem letu, saj za te posege do poletja pričakujemo ustrezna gradbena dovoljenja. Tretji pomol pa bi lahko začeli graditi po sprejetju državnega lokacijskega načrta. Načrtujemo, da bomo gradnjo začeli konec leta 2008.

Ali že veste, kdo ga bo upravljal? Pojavljajo se različna imena, za favorita velja Maersk.

Tretji pomol bo upravljala Luka Koper, saj ga bomo tudi sami zgradili. Veliko ladjarjev in logistov želi upravljati tretji pomol, vendar ne bi bilo dobro podeliti koncesije nikomur, saj bi tako zaprli vrata drugim ladjarjem. Trenutno v naše pristanišče pluje 35 različnih ladjarjev, če bi tretji pomol dodelili enemu, bi drugi iskali druga pristanišča za pretovor.

V času vašega mandata ste prodali kar nekaj naložb v različnih podjetjih. Nazadnje ste prodali Actual IT, Banko Koper. Po drugi strani se potegujete za Splošno Plovbo.

Prodajamo naložbe, ki niso v skladu z našo dejavnostjo, in naložbe v tistih podjetjih, kjer nismo imeli posebnega vpliva. Banko Koper smo prodali, ker se jo je pač splačalo prodati. Ta posel je bil sklenjen že pred leti, zdaj se je le realiziral. Sam Banke Koper ne bi prodal. Denar pa potrebujemo za nove naložbe, za katere bomo namenili okoli 450 milijonov evrov.

Pa verjamete, da vam bo država prodala svoj delež v Splošni plovbi?

Seveda verjamem, sicer ne bi oddali ponudbe, ki jo je soglasno podprl nadzorni svet. Če pa bo cena šla v nebo, ne bomo vztrajali.

Nekateri trdijo, da je nenavadno, da pristanišče kupuje ladjarja. Da ste se za ponudbo odločili zato, da pomagate Petru Mahniču in Mercati.

To je neumnost. Te govorice so sprožili tisti, ki jih moti, da bi Luka Koper vstopila v lastniško strukturo Splošne plovbe, ker bi to pomenilo, da kdo drug ne bi vstopil. Ne vem, zakaj se nas tako bojijo. Podjetja zagotovo ne želimo uničiti. To je perspektivna dejavnost, ki je povezana z našo, pa čeprav nekateri trdijo drugače. Če bomo dobili delež v Splošni plovbi, bomo spodbudili nakup manjših ladij za Črno morje in Sredozemlje, saj takih ladij primanjkuje. Z več ladjami bi lahko Splošna plovba še bolje delala. Ob tem se razvijajo tudi indijsko, vietnamsko in južnoameriško gospodarstvo, na kar se je treba pravočasno pripraviti, da bi od tega čim več iztržili.

S predsednikom uprave Splošne plovbe Egonom Bandljem ste imeli nekaj javnih polemik glede morebitnega vstopa Luke Koper v njihovo lastniško strukturo. Kako komentirate dejstvo, da vas nekako ne želi imeti za lastnika?

Tega ne razumem. Gospod Bandelj se je začel javno oglašati, čeprav ga nisem nič vprašal. Niti zasebno nisva nikoli govorila o tem. Ne vem, česa se boji. Vodi podjetje, ki dobro posluje, na kar je lahko ponosen. Sam sicer ne razumem edino tega, zakaj Splošna plovba nemškemu ladjarju Petru Doehleju oddaja ladje, ki jih ta nato po bistveno višji ceni oddaja naprej. Zakaj tega neposredno ne počne Splošna plovba?

Že dalj časa napovedujete, da se boste širili na Balkan. Kupili naj bi luko Pančevo, omenja se še nekatera druga pristanišča na Donavi, vendar se še ni zgodilo nič konkretnega. Zakaj?

To so še vedno negotovi trgi, kjer se za naložbe ne moreš in ne smeš odločati čez noč. Brez čistih lastniških odnosov na drugi strani so posli zelo tvegani, saj gre za naložbe v višini 20 milijonov evrov. Zagotovo pa je Srbija dobra priložnost. Če kontejnerski promet na Dunaju raste, zakaj ne bi tudi v Beogradu? Bolgarija in Romunija se razvijata, plovna pot po Donavi bo zato v bodočnosti gotovo zelo zanimiva in donosna. Vprašanje pa je, ali se sami tega zavedajo in ali bodo znali to izkoristiti.

Kaj se dogaja s koncesijsko pogodbo, ki bi jo morali podpisati z državo?

Luka Koper ima z državo sklenjeno najemno pogodbo, ki ima vse elemente koncesijske pogodbe. Le naziv je drugačen. To zdaj usklajujemo z državo.

Šibka točka Luke Koper so železnice, ki so premalo zmogljive in propustne. Za Luko je nujno potreben drugi tir, ki ga, kot kaže, še dolgo ne bo. Kako se boste spopadli s to težavo?

Železnice so res problem, vendar sem vesel, da se bo že letos jeseni začelo s posodobitvijo obstoječe proge in širitvijo postaje v Divači, kar bo omogočilo 30 odstotkov večjo prepustnost, kot jo imamo zdaj. Ob tem si želim, da bi začele železnice posodabljati svoj vozni park. V to se bo vključilo tudi naše podjetje Adria Transport, ki bo kupilo nekaj vagonov za vozni park Slovenskih železnic, da nam ne bo treba zavračati strank. Prvi vagon naj bi kupili že jeseni.

To so rešitve za naslednjih nekaj let. Mislite, da bo v tem času zgrajen drugi tir?

Slišim, da drugega tira sploh ne bo in da je država naročila idejni načrt za traso nove železniške proge. Verjamem, da bo pohitela z njeno gradnjo.

Torej lahko Luko Koper resno ogrozita tržaško in reško pristanišče, kjer so že napovedali, da bodo zgradili železniško povezavo do Madžarske.

Železnice so pri nas problem, na Hrvaškem pa so še večji. Zato mislim, da za zdaj ni nevarnosti, da bi Luko Koper kdor koli ogrozil. Tudi sicer je tovora dovolj za vsa tri pristanišča. Zagotovo pa se ne smemo zanašati na to. Konkurenčni boj je neusmiljen.

Luka Koper se bo ukvarjala tudi s potniškim prometom. Zakaj?

Ker želimo nekaj narediti tudi za sam kraj, tukajšnje prebivalce in promocijo Slovenije. Če bodo v Koper plule potniške ladje, bo prepoznavnost mesta večja, kar je posledično dobro tudi za Luko Koper. Ne nazadnje je na križarkah lahko veliko poslovnežev.