To v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj v državi ugotavlja vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Iz navedenih podatkov lahko izpeljemo dva skrb zbujajoča sklepa. Prvič, da mladi diplomanti v Sloveniji vsako leto težje najdejo službo, primerno svoji stopnji izobrazbe. In drugič, da so slabše izobraženi iskalci zaposlitve na trgu dela z vsakim letom konkurenčnejši od najvišje izobraženih. Kot namreč ugotavljajo na Umarju, zaposlenost že drugo leto zapored najbolj raste v gradbeništvu, ta panoga pa je skupaj z dejavnostjo nepremičnin, najema in poslovnih storitev predstavljala kar okoli štiri petine skupnega povečanja zaposlenosti v letu 2006.
»Naraščanje deleža in števila brezposelnih z visoko izobrazbo je povezano s tremi razlogi,« je za Dnevnik povedala Alenka Kajzer z Umarja. »Najprej s problemi mladih iskalcev prve zaposlitve, od katerih delodajalci zahtevajo delovne izkušnje, ki jih nimajo. Drugi razlog je neskladje med ponudbo in povpraševanjem po visoko izobraženih, saj na trgu dela prevladujejo družboslovci. Prav tako ne gre pozabiti na počasno prestrukturiranje v smeri visokotehnoloških dejavnosti, zaradi česar povpraševanje po visoko izobraženih kadrih ne dohaja ponudbe,« meni Kajzerjeva.
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Marjeta Cotman, na vprašanje, kaj je najpomembnejši razlog za rast števila višje in visoko izobraženih brezposelnih, odgovarjajo, da se število diplomantov terciarnega izobraževanja povečuje. Tako je leta 2001 diplomiralo 11.991 študentov, štiri leta kasneje že 3796 več. Kljub temu je opaziti, da delodajalci veliko raje kot visokošolske zaposlujejo višješolske diplomante. V tem obdobju se je namreč število prvih med brezposelnimi podvojilo, hkrati pa je število brezposelnih z višjo izobrazbo v teh štirih letih ostalo približno enako. Da nižje izobraženi mladi iskalci zaposlitve v Sloveniji laže najdejo službo, pa dokazuje še en podatek: ob tem, da število brezposelnih s VII. stopnjo izobrazbe strmo raste, se je namreč hkrati v enem letu skoraj prepolovilo število mladih brezposelnih do 26 let.
Zakaj torej v Sloveniji kljub konjunkturi in poldrugem desetletju prestrukturiranja gospodarstva ne nastaja dovolj delovnih mest za najvišje izobražene domače kadre? Na ministrstvu za delo zatrjujejo, da ima Slovenija še vedno manjši delež zaposlenih v storitvenem sektorju v primerjavi s starimi članicami EU. »Delodajalce bo treba spodbuditi, da tudi pri zaposlovanju upoštevajo dolgoročne potrebe po kadrih z razvojnim potencialom. To želimo storiti z novim zakonom o štipendiranju, ki uvaja dodatek na izobraževanje za iskane poklice,« so pojasnili na ministrstvu.
