Zakon o preprečevanju pranja denarja razburil ATVP in Loterijo

Predvsem v Loteriji Slovenija in Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa imajo na predlog precej pripomb, ki jih pripravljalci zakona niso upoštevali.

Med zavezance predlog zakona po novem vključuje tudi prireditelje športnih stav in iger na srečo, nad čemer so bili v Loteriji Slovenije presenečeni. "Poslovanje prirediteljev klasičnih iger na srečo prek interneta ali drugih komunikacijskih sredstev predstavlja minimalno tveganje za zlorabo organizacije za pranje denarja in financiranje terorizma," je dejala Mateja Slamnik Borko iz Loterije Slovenije. Doslej namreč pri svojem poslovanju niso zaznali nepravilnosti, ki bi napeljevale na sum pranja denarja ali financiranja terorizma, saj igralci vplačujejo majhne zneske v gotovini, večja izplačila zneskov pa potekajo prek banke. Predlog zakona predvideva tudi določene ukrepe za identifikacijo strank Loterije Slovenije. Zato sta tako Loterija Slovenije kot tudi Športna loterija predlagali, da bi namesto identifikacije osebe v njeni navzočnosti ali na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila fizične osebe osebo identificirali le na podlagi davčne številke. Davčna uprava ima namreč register davčnih številk vseh državljanov in bi lahko preverjala identiteto oseb, ki bi vstopale v poslovno razmerje. V Loteriji Slovenija menijo, da "pri pripravi zakona niso upoštevali specifičnosti poslovanja prek interneta ali drugih komunikacijskih sredstev, zato pričakujemo, da bo ministrstvo za finance upoštevalo naše pripombe in zakon ustrezno dopolnilo".

Tudi pri drugih institucijah se pripombe večinoma nanašajo na nove naloge in obveznosti. Banka Slovenije je tako pozvala pripravljalce zakona, da je treba ustrezno opredeliti njen položaj, pristojnosti in obveznosti. Zdaj ji predlog zakona narekuje, da mora sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, kjer bi lahko obstajal sum pranja denarja in financiranja terorizma.

Pripombe je sporočila tudi ATVP, ki se ne strinja, da bi imela po predlogu zakona poleg nadzorne tudi vlogo prekrškovnega organa. Družbam, ki jih nadzoruje (borznoposredniške družbe, družbe za upravljanje in podobno), bo namreč lahko ob ugotovitvi kršitve tudi izrekla kazen. "Agencija se tako s pravnega kot tudi vsebinskega vidika in obsega dela, ki ga že sedaj opravlja, s tem ne more in ne strinja," so pojasnili v ATVP.

Slovenija mora sicer do 15. decembra uskladiti obstoječi zakon o preprečevanju pranja denarja z evropskim pravnim redom ter vanj vključiti do zdaj še neregulirana področja, kjer bi lahko prišlo do financiranja terorizma.