Za nagrado ga je predlagal novinarski aktiv časopisne hiše Delo, ironično pa je, da je isti dan, kot ga je porota za nagrade Društva novinarjev Slovenije izbrala za nagrajenca, izvedel, da ga bo Delo v sedmih mesecih že drugič odpoklicalo z Dunaja (prvič je s tožbo dosegel preklic odpoklica). Naključje je hotelo, da je bila na dan D v Cankarjevem domu tudi zelo dobro obiskana okrogla miza o obvladovanju medijev, ki so jo organizirali Mirovni inštitut, Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije.

"Matija Grah je lansko leto s serijo člankov in intervjujev ne le medijsko aktualiziral problematiko slovenske manjšine na Koroškem, ampak je ob poskusu revidiranja avstrijske državne pogodbe do otipljive mere nanjo tudi usodno vplival. S člankom 'Ali slovenski parlament kaj ve?' je pokazal na pasivno držo slovenske politike do tega vprašanja in vzbudil notranjepolitične polemike, iz katerih sta se rodila tako koristno poenotenje manjšincev kot produktivna korekcija slovenskega zunanjepolitičnega stališča do tega vprašanja. Matija Grah je zagotovo opravil eno najbolj profesionalnih in odmevnih novinarskih nalog lanskega leta."

Peter Kolšek, predsednik Aktiva novinarjev Dela, v utemeljitvi predloga za novinarsko nagrado Društva novinarjev Slovenije Delovemu dopisniku na Dunaju Matiji Grahu

"Matija Grah je zelo slab dopisnik, je neprofesionalen novinar in ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za to, da bi lahko bil dopisnik. Na Dunaju nima nobenih zvez, dopisniško delo pa je imeti dobre zveze v okolju, v katerem dopisnik deluje. Dopisnik iz tujine mora biti zmožen pisati vse zvrsti, Grah pa je lani v bistvu zgrešil vsebino vsega…"

Danilo Slivnik, predsednik uprave Dela, o razlogih za odpoklic Matije Graha z mesta dopisnika na Dunaju (Cankarjev dom, 3. april 2007, okrogla miza Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji)

"Matija Grah, dopisnik iz Avstrije: - pomanjkanje samoiniciativnosti pri iskanju posebnih dogodkov oziroma atraktivnejših tem (kot dopisnik bi se moral že ob nastopu akreditirati pri Atomski agenciji…),- povsem očitna nekooperativnost z dunajskim veleposlaništvom in veleposlanikom, kar povzroča nekatere kratke stike, predvsem pa zelo onemogoča medsebojno komunikacijo (odnos do slovenske manjšine in politike na tem področju, člankov o tem je zelo malo),- pri svojih stališčih je zelo trd in nepremakljiv."

Stojan Žitko, urednik zunanjepolitičnega uredništva Dela, v letni oceni dela Matije Graha

Lorenci: Slivnik je človek, ki je prišel lomit Delo

Brankica Petković (Mirovni inštitut) in Iztok Jurančič, predsednik novinarskega sindikata, sta na okrogli mizi poudarila, da je prav časopisna hiša Delo izoblikovala "najbolj dovršen sistem preganjanja izražanja različnih mnenj in stališč". To je potrdila tudi vroča razprava, v kateri je gostobesedno sodeloval tudi predsednik uprave Dela Danilo Slivnik. "Slivnik je res predrzen človek, da si upa priti sem. V novinarski javnosti se dobro ve, da je to človek, ki je prišel lomit Delo in ki ga je bolj ali manj že uspešno zlomil. Lomi ga na različne načine, tudi s silo, pritiski, prisiljevanjem… O kakovosti njegovega vodenja Dela pa priča tudi gibanje naklade, ki je danes neprimerno manjša, kot je bila," je bil kritičen Janko Lorenci, nekdanji urednik Delove Sobotne priloge in zdaj že tudi nekdanji novinar Dela.

Slivnik pa se z Lorencijem ni strinjal. "Na Delo nisem prišel zato, da bi ga zlomil, ampak zato, da bi iz njega naredil dober časopis. Delo objektivno ni več politično pristransko, kot je bilo, je sredinski pluralni časopis," je poudaril. Padec naklade časnika, ki ga vodi, pa zelo skrbi tudi njega, a takole pravi: "Naklada Dela je izdelek urednikov in novinarjev Dela." Delov novinar Veso Stojanov je v zvezi s tem opozoril: "Iz Dela je zaradi takšnih ali drugačnih oblik pritiskov in obvladovanja odšlo več kot dvajset ljudi, ki so bili še pred kakšnim letom nosilni uredniki in novinarji."

Kolšek: Slabo smo bili pripravljeni na tehnologijo obvladovanja medijev

Peter Kolšek, predsednik aktiva novinarjev Dela, meni, da je bil izvirni greh pri obvladovanju novinarjev na Delu storjen februarja 2006, ko je predsednik uprave Danilo Slivnik nadzornemu svetu za odgovornega urednika predlagal Petra Jančiča. "Glasovanje v aktivu je pokazalo nizko stopnjo podpore Jančiču (podprlo ga je 15 novinarjev, njegovemu imenovanju pa jih je nasprotovalo 117, op.p.). Stvar je bila na prvi pogled komična. Zdelo se je, da je vse skupaj tako smešno, da ne more biti res. Toda potem je postajalo vedno bolj očitno, da je krvavo res. Ko smo videli, da je komedija prerasla v nekaj drugega, pa je bilo prepozno. Vsi smo bili slabo pripravljeni na to, čemur se danes tukaj reče tehnologija obvladovanja medijev," je priznal Kolšek.

Janko Lorenci, proti kateremu je Danilo Slivnik lani uvedel disciplinski ukrep, ker je svoj na Delu zavrnjen komentar objavil v Mladini, je opozoril, da pritiske na svoji koži občuti tudi Delov dopisnik iz Avstrije Matija Grah, ki so ga odpoklicali, potem ko je urednik Stojan Žitko njegovo delo ocenil z dve. "Brez tako nizke ocene ga ne bi mogli odpoklicati, Žitko pa je priznal, da ga je k temu prisilil nihče drug kot Slivnik. Prisilil ga je z grožnjami in tako naprej," je dejal Lorenci. Grah pa je Lorencija dopolnil, da bo naslednji dan enako usodo doživel tudi njegov kolega Rok Kajzer, Delov dopisnik iz Zagreba. In jo je res, saj je Slivnik že dan prej na okrogli mizi povedal, da je tudi on zelo slab dopisnik.

Žitko: Grožnji se ne bi uklonil

Toda Stojan Žitko zanika, da bi mu Slivnik grozil. "Dan po okrogli mizi me je poklical predsednik novinarskega sindikata Iztok Jurančič in mi ponudil pravno pomoč, a sem jo zavrnil. Iz tega se bom že nekako sam izvlekel," pravi Žitko. In dodaja: "Grožnje ni bilo, kajti če bi bila, se ji ne bi uklonil, toliko pa sem trmast. Zame je grožnja to, če ti, denimo, nekdo reče: 'Stori, kar zahtevam, ali pa te odstavim!' In tega ni bilo."

Kaj pa domnevna zahteva, da mora Graha in Kajzerja negativno oceniti? "Zahteva je nekaj drugega. Rečeno mi je bilo, da sta Grah in Kajzer slaba dopisnika in da ne moreta biti več v tujini," pojasnjuje Žitko. In hkrati poudarja, da je Danila Slivnika po elektronski pošti pozval, naj ju pustijo na dopisniških mestih do konca mandata, a mu nadrejeni niso ugodili. Žitko tudi opozarja, da ob odpoklicu Kajzerja in Graha visi v zraku še ena nevarnost - da bi Delo preprosto ukinilo katero od teh dopisništev ali kar obe: "Bojim se, da se bo to na koncu res zgodilo, kar bi bila za uredništvo verjetno še slabša rešitev. Mitji Meršolu, denimo, so brez besed zaprli dopisništvo v Londonu in zdaj o Londonu piše na moji nekdanji delovni mizi v Ljubljani."

Delo pa ni bilo zadovoljno niti s svojo dopisnico na Bližnjem vzhodu Barbaro Šurk, ki si je zato novo službo poiskala pri ugledni ameriški tiskovni agenciji AP. Na vprašanje Brankice Petković, ali je potemtakem tudi Barbara Šurk slaba novinarka, je Slivnik odgovoril: "Ne najboljša! Ne najboljša!" Petkovićeva, ki že dolga leta preučuje medije, se takšni Slivnikovi "odkritosrčnosti" ni mogla načuditi: "Veliko potujem po svetu, a sem prepričana, da noben predsednik uprave neke medijske hiše svojih novinarjev ne bi nikoli razglašal za slabe, še zlasti ne na javnem dogodku. Notranjih razmer na Delu sicer ne poznam, toda iz tokratnega Slivnikovega nastopa sem ocenila, da bi bila za Delo najboljša rešitev, če bi bil gospod Slivnik njegov direktor, urednik vseh uredništev in tudi novinar. Predvidevam, da bodo tudi vsi drugi novinarji prej ali slej razglašeni za slabe!"