Človeška racionalnost ob omenjanju skoraj nedosegljivih dobitkov namreč povsem zbledi. Tako na loteriji ta teden pričakujejo za 467 milijonov tolarjev vplačil, medtem ko so jih prejšnji teden prejeli za 223 milijonov tolarjev. Prejšnji teden so tako redni in priložnostni igralci lota vplačali 9,303.730 kombinacij, teden pred tem pa 7,287.122 kombinacij. Tudi sicer si na Loteriji manejo roke, saj z "napihovanjem" sedmice raste tudi zanimanje za igro, naraščajo vplačila in seveda dobiček organizacije, ki igro prireja.

"Ziheraštvo" obsojeno na izgubo

Približno "normalen" teden se za loterijo pokaže teden po izžrebani sedmici, ko zanimanje za igro upade in loterija živi od rednih igralcev, ki svoj sistem številk vpisujejo z vso resnostjo in analitičnim pristopom. Takrat se število vplačanih kombinacij vrti okoli 4 milijonov. Po zadnji izžrebani sedmici 7. aprila je bilo vplačanih 4,019.540 kombinacij, po sedmici 24. marca pa 3,979.513 kombinacij. Loterije, stave in navsezadnje hazard vseh oblik je v človeški naravi, čemur pritrjujejo tudi resne vede, kot je na primer antropologija, ki meni, da je človek homo ludens ali (slovensko) človeka, ki se igra. Matematiki so namreč že zdavnaj izračunali, da je verjetnost, da ob vplačilu ene kombinacije plačnik zadene glavno nagrado, ena proti 15,380.935, kolikor je možnih kombinacij v igri, ki izmed 39 številk žreba le sedem številk (in eno za povrh). Če bi torej hoteli na vsaj način zadeti sedmico in bi uporabili "ziheraški" sistem, bi moral igralec izpolniti natančno toliko kombinacij, kot jih igra omogoča. Več kot 15 milijonov torej, in za to plačati približno 538 milijonov tolarjev, kar je precej več kot bi bila vredna sedmica, da ne govorimo o tem, da je v realnem času fizično nemogoče izpolniti toliko kombinacij. Sicer pa se verjetnost, da bo sedmica izžrebana, povečuje s številom vplačanih kombinacij. Da bi bila verjetnost ena proti ena, bi morali igralci vplačati natančno 15,380.935 kombinacij. In seveda upati, da nihče ni vplačal enake kombinacije kot nekdo drug. Če bi vedno veljal le zakon statistike, bi iz bobna skočile žogice z naslednjimi številkami (razporejene po pogostosti izžrebanosti): 32, 11, 16, 18, 7, 4 in 12. Še najmanjkrat so bile izžrebane številke (po velikosti) 3, 9, 10, 15, 20, 31 in 38. A statistiki ne gre vedno zaupati, še posebno ne, ker večina lovcev na 210 milijonov tako ne upošteva statistike verjetnosti.

Moška igra

In kdo igra loto? Po podatkih Loterije Slovenije se tej igri "udinja" približno 15 odstotkov Slovencev, kar je v primerjavi z Veliko Britanijo smešno majhen odstotek. V Veliki Britaniji namreč igra loto 80 odstotkov otočanov. Po podatkih iz leta 2000 je med igralci lota v Sloveniji 48 odstotkov žensk, največ - 44 odstotkov - igralcev pa sodi v starostno skupno 31 do 50 let. Vplačila na prodajnih mestih so menda kar lepo statistično razporejena glede na število prebivalcev, med regijami pa so menda najbolj zagreti Štajerci, Primorci in Ljubljančani. In kar je simptomatično: prevladujejo igralci z nizkimi dohodki, ki bolj kot naložbam v tvegane delnice zaupajo naložbi v srečo opotečo. Približno 20 odstotkov igralcev vplačuje že izpolnjene listke in tako zaupa v srečne iglice igličnega tiskalnika. Ta statistika v tednih z rekordnimi dobitki povsem zbledi, saj igrajo praktično vsi. Vsi drugačni, vsi enakopravni... Rekordni dobitek na lotu je doslej znašal 207,5 milijona tolarjev, ki so si ga lani julija razdelili v Prekmurju. Sedmico je zadelo pet srečnežev oziroma "avtorjev" enega listka, ki so loto igrali že dalj časa in vplačevali skupaj. Po eni različici naj bi jih bilo pet, po drugi pa šest. Šlo naj bi za prijatelje in sodelavce v enem izmed kmetijskih obratov, ki že dalj časa skupaj igrajo in vplačujejo loto, vendar enega izmed njih pri rekordu ni bilo zraven, saj je bil v bolniški. Tudi sicer še ni dokončnega podatka, koliko se bo natančno nabralo v skladu za sedmico do nedelje dopoldne, ko bodo zaprli še zadnja prodajna mesta loterije. Tako je ob rekordnem dobitku 5. novembra 2000 Loterija predvidela sklad 137 milijonov tolarjev, ker pa so vplačila presegla optimistična predvidevanja, je bila sedmica vredna 154,355.606 tolarjev.

V svetovnem merilu - drobiž

Sicer pa je bilo lansko leto polno rekordov. Tik po prvomajskih praznikih je srečnež iz Ajdovščine zadel takrat rekordnih 168,5 milijona tolarjev za sedmico in še nekaj "drobiža" za šestice. Tudi zadnja sedmica, izžrebana 10. junija lani, ni bila prav majhna. Po štirih kolih posta se je v skladu nabralo spoštljivih 124 milijonov tolarjev, ki so odšli na Primorsko. A so ti rekordi v svetovnem merilu smešno nizki. V sosednji Italiji je rekordni dobitek pobral neki revež v mestu Taranto, ki je prejel takratnih 94 milijonov nemških mark, v ZDA pa so lani izplačali 210 milijonov dolarjev, a si jih je razdelilo kar nekaj igralcev. In še nekaj: ne gre pozabiti, da je ob dobitku treba plačati še 15-odstotni davek, dobitka pa ni treba vpisati v napoved dohodnine.

Strogo nadzorovano

Žrebanje lota poteka v studio TV Slovenija. Boben je shranjen in zaklenjen na Televiziji Slovenija, medtem ko žogice budno varujejo v kleti Loterije Slovenije za debelimi vrati, varnimi pred ognjem in vlomilci. Vsaka žogica ima premer natanko 38 milimetrov in tehta 2,5 grama, za kar jamči Zavod za meroslovje in standardizacijo, kjer so jih zmerili in stehtali. Pred žrebanjem vzame komisija kovček iz trezorja in na Televizijo Slovenija odnese štiri tulce z raznobarvnimi kompleti in še enega za rezervo. Vsak teden sproti izbirajo komplet za žreb, žogice gredo v boben, potem pa nazaj v kovček in spet v trezor. Žrebanje je posneto vnaprej; začne se ob 17.30 in je odprto za javnost. Seveda pa se je treba napovedati vnaprej, sicer bi v studiu zmanjkalo prostora za člane žirije. To možnost je med drugim nekaj tednov zapored izkoristil tudi "pojoči major" Ladislav Troha, ki je Loteriji postavil kup neprijetnih vprašanj o poteku igre.

Kratek tečaj lota

Na vplačnem listku boste napovedali sedem številk od 1 do 39, za katere upate, da bodo izžrebane. Za eno kombinacijo, napisano na kombinacijskem ali sistemskem listku, boste odšteli 35 tolarjev. Loterija jih bo pobirala od ponedeljka pred žrebanjem posameznega kroga pa vse do dneva žrebanja. Izpolnjeni kupon izročite Loteriji Slovenije, vam pa ostane talon. Vsebino z optičnim čitalnikom zapišejo na trdi disk in vse kupone ter diskete uro pred začetkom žrebanja deponirajo v trezor. Vse je shranjeno seveda tudi v centralnem računalniku. Igra, ki se vrti v tedenskih krogih, zdaj lahko steče. V boben dajo 39 oštevilčenih kroglic. Žrebanje nadzira tričlanska komisija, ki jo na predlog uprave imenuje predsednik uprave, potrdi pa urad za nadzor pri ministrstvu za finance. Če bi boben odpovedal, bi priznali vse že izžrebane številke, preostale pa prenesli v rezervni boben. Če bi odpovedal še ta, bi žrebanje ustavili, dokler ne bi odpravili okvare. Obstaja pa tudi možnost ročnega žrebanja.