Po besedah Janje Šešok, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), lahko doma azbest najdemo v pečeh na olje in premog, starih pečeh na drva, protipožarnih vratih, vratcih peči in dimnikov (azbestna izolacija), v stenah in tleh okoli peči (azbestne plošče ali lepenka), grelcih za vodo (azbestna izolacija), v ceveh za vročo vodo in paro v starejših hišah, v tesnilih na ceveh, radiatorjih, plinskih gorilnikih, starejših gospodinjskih pripomočkih (ognjevarne rokavice, sušilci za lase, podloge za likanje), azbestne plošče velikokrat najdemo pod plafonjerami na lesenih stropih, med štedilnikom in drugimi kuhinjskimi elementi, za radiatorji, v termoakomulacijskih pečeh, azbestcementnih strehah idr.
Če ugotovite, da imate azbest tudi v vašem domu, se ne smete prestrašiti. Najbolje je, da takšne materiale, ki niso dotrajani ali poškodovani, po površini zaščitite in jih pustite pri miru, svetuje Šešokova.
Azbest v strehah in vodovodnih ceveh
Ker se azbestna vlakna nahajajo tudi v naravi, vsakdo vdihava manjše količine azbesta, ki pa predstavljajo zanemarljivo tveganje za razvoj bolezni. To velja tudi za zrak v naših domovih, v katerih so prisotni nepoškodovani azbestni izdelki. Tveganje se povečuje pri vdihavanju večjega števila vlaken, do česar pride, če je izdelek dotrajan, poškodovan ali če se z njim neprimerno ravna. Nevarni so predvsem tisti izdelki, ki se pri uporabi oziroma delu z njimi (vrtanje, razbijanje, trganje, žaganje) drobijo ali spreminjajo v prah.
Azbest pogosto najdemo tudi v strešni kritini. Ali azbestcementna streha ogroža zdravje stanovalcev in sosedov? Šešokova pravi, da večje nevarnosti ni, dokler površina strehe ni poškodovana. "Ne moremo pa reči, da takšna streha ljudi ne ogroža, saj se moramo kljub zelo majhnim možnostim za razvoj bolezni zavedati, da je lahko nevarno že eno azbestno vlakno, ki se sprosti v okolje."
Azbest lahko zaide tudi v pitno vodo, saj se nahaja tudi v mnogih vodovodnih ceveh. Cevi, stare od 30 do 40 let, verjetno niso brezhibne, saj kislost in trdost vode povzročita hitrejše razpadanje in s tem prehajanje vlaken. Šešokova zatrjuje, da koncentracija azbesta v pitni vodi po meritvah komunalnih podjetij v Sloveniji ni nikjer presegla za to določene meje, zato lahko vodo iz vodovoda mirno uporabljate.
Kako azbest škoduje zdravju?
Biološko učinkovanje azbesta je dvojno, pojasnjuje dr. sc. Zlata Remškar, dr. med., iz kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo na Golniku. Povzroča nastajanje brazgotin na rebrni mreni in v pljučih ter deluje rakotvorno, njegovi učinki pa se kot bolezen izrazijo šele čez več desetletij. Brazgotine na porebrni mreni ne okrnijo funkcije pljuč, brazgotinjenje pljuč pa lahko povzroči dihalno stisko in odpoved srca. Procesa brazgotinjenja ne znamo zaustaviti. Azbest lahko sproži še razvoj raka rebrne in potrebušne mrene (mezoteliom), ki ga prav tako še ne znamo učinkovito zdraviti, ter raka pljuč. V Sloveniji vsako leto na novo registrirajo okrog 30 ljudi z mezoteliomom, med obolelimi pa je nedvomno tudi del ljudi, ki azbestu niso bili izpostavljeni poklicno, temveč okoljsko. "Prav zato je treba z azbestnimi materiali ravnati zelo previdno, jih primerno skladiščiti in tako preprečiti onesnaženje našega bivalnega okolja z azbestom," je še opozorila zdravnica.
