Pogovarjali smo se tudi z Alenko Gerlovič , eno od še živečih žensk, ki so se redno udeleževale vseh manjših in večjih demonstracij med vojno. To, da cerkev nasprotuje vrnitvi spomenika, se ji zdi nezaslišano. Tudi zaradi tega, ker sta ob odstranitvi spomenika takratni škof Alojzij Šuštar in mestna oblast sklenila sporazum, da se spomenik vrne, ko bo napis spremenjen in prst skrčen. Podobno meni tudi mestna svetnica Danica Simšič (ZLSD): "Spomenik morajo vrniti tja, kjer je stal, saj priča o dogodkih, ki so se zgodili." Tudi ona ne razume, zakaj si je cerkev nenadoma premislila. "Županja se je očitno odločila stvar zavlačevati in iskati nove rešitve," meni Simšičeva.
Čeprav nam je Janez Kromar , direktor Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, že pred časom povedal, da so se pripravljeni pogovarjati tudi o drugi mikrolokaciji za vrnitev spomenika, se pravi, da ga dovolijo postaviti na kako drugo mesto v bližini stolnice, ga cerkev tam sploh ne želi. Stolniški župnik Peter Zakrajšek tako meni, da bi bilo primerno mesto za spomenik ob Tromostovju, kjer je bilo zaradi italijanske zapore tisti dan največ žensk.Vendar bo občina z odločitvijo, kam z nesrečnim spomenikom, še počakala. Sredi marca je na pobudo županje Vike Potočnik imenovala strokovno komisijo, sestavljeno izključno iz zgodovinarjev. To potezo je na zadnjem sestanku z županjo podprl tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode . Komisija bo po besedah Miljane Smrdel , vodje referata za varstvo kulturne dediščine, z metodami zgodovinopisja preučila dogodke 21. junija 1943 pred škofijskim dvorcem in v njegovi bližini. Županja pa je povedala, da bo, preden bo kakor koli ukrepala, počakala na ugotovitve komisije.