Izvolitev novega podpredsednika parlamenta je minila skoraj brez zapletov, le Alojz Sok je napovedal, da poslancem NSi ni všeč, ker Valentin Pohorec ni glasoval za ustanovitev novih občin, in ga zato ne nameravajo podpreti za podpredsednika. Oglasil se je tudi vodja poslancev SDS Andrej Vizjak in Pohorca vprašal, ali tudi on - tako kot drugi vodilni v njegovi stranki v zvezi z domnevno podporo DeSUS Zavarovalnici Triglav pri zakonu o privatizaciji zavarovalnic - misli, da je povsem normalno trgovati z glasovi oziroma da je glas v parlamentu mogoče kupiti, če ima stranka kaj od tega. Pozneje izvoljeni podpredsednik državnega zbora mu je odvrnil, da nikoli v življenju ni bil podvržen političnim kupčijam in da je vse, kar ima, zaslužil le z lastnim delom.

Košir se ni utrudil

V precej daljši in bistveno bolj polemični razpravi so poslanci SLS, NSi in SDS utemeljevali, zakaj mora državni zbor soglašati z imenovanjem Franca Koširja za generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje. Koširja je v ta, zanj že tretji mandat na čelu te zavarovalnice, kjer je zaposlenih 900 ljudi in ki na leto obrne približno 300 milijard tolarjev, januarja letos z dvetretjinsko večino imenovala skupščina zavoda. S tem so mu predstavniki delodajalcev, sindikatov, kmetov, upokojencev in invalidov dali priznanje za njegovo dosedanje, kot je včeraj povedala njena predsednica Ana Mokorel , avtonomno, uspešno in preudarno vodenje javne zdravstvene blagajne. Franc Košir je delal dobro, ni se utrudil, pripravil je tudi program razvoja do leta 2007, zato mu je treba dati priložnost. Sicer pa, ali imamo na voljo kakšen drug program, je k temu dodal Stanislav Brenčič in v imenu ljudske stranke poudarjal, da bi zavrnitev Koširja pomenila nezaupnico skupščini zavoda. Iz podobnih razlogov sta podporo soglasju državnega zbora k imenovanju Franca Koširja zagovarjali tudi SDS in NSi. Edini, ki so kot stranka javno nastopili proti temu soglasju, so bili poslanci DeSUS. Zato, je med drugim dejal Valentin Pohorec , ker Koširju ne zaupajo več, kajti zavoda ne more voditi nekdo, ki ga je pripeljal v izgube, čeprav bi lahko pravočasno predlagal ustrezne ukrepe. Poleg tega poslance DeSUS ljudje opozarjajo na to, da je začel varčevati na njihov račun, ne da bi prej poskušal zmanjšati nekatere od poslovnih stroškov znotraj svoje palače, ki si jih druga podjetja ne morejo privoščiti. Druge poslanske skupine se niso oglasile.

Polemika o umazanem delu

Od zdravstvenega sistema pričakujemo spremembe, teh pa brez kadrovskih zamenjav ne more biti, je polemiko med poslanci začel poslanec LDS Blaž Kavčič . Predvsem skrbi dejstvo, da so državljani v pogledu zdravstva, ki mu življenje narekuje zdravstvena zavarovalnica, vse bolj neenakopravni. Dostopnost do zdravstvenih storitev v Ljubljani je, na primer, za četrtino slabša kot drugje, ene bolnišnice imajo priznane višje cene kot druge, skorajda ne poznamo cenejših metod zdravljenja, je med drugim trdil Kavčič. Franc Cukjati (SDS) mu je ugovarjal, da zadev ne pozna. "Skrbelo bi me, če bi se generalni direktor zavarovalnice spuščal v ta vprašanja, saj gre za strokovna vprašanja in tista, ki so v ministrovi pristojnosti," je dodal. Brenčič (SLS) pa je pripomnil, da Kavčiča razume, kajti nekdo pač mora opraviti umazani posel. Jelko Kacin in Maks Lavrinc sta protestirala proti takšnim pripombam, češ da so vsi poslanci dobili mandat, da razpravljajo, in je zato v tem primeru nekorektno tistega, ki po poklicu ni zdravnik, ozmerjati, da opravlja umazano delo. V takšne vrste polemiko so se vključili še nekateri, ko je bila končana, je Stanislav Brenčič v imenu SLS zahteval dveurni odmor, češ da morajo tehtno premisliti, kako bodo glasovali. Poslanec ni prisluhnil predlogu predsednika zbora Boruta Pahorja , da bi glasovanje o tem soglasju preložili na danes, medtem pa v preostalih dveh urah do konca poslanskega delovnega časa opravili še imenovanja članov sveta in nadzornega sveta RTV Slovenija in morda še kakšno vsebinsko točko dnevnega reda. Pahorju tako ni preostalo drugega, kot da je poslanski zbor do danes razpustil.