Naval tujcev na slovenske hiše je zmeren

LJUBLJANA - Državljani držav članic Evropske unije so pred vstopom Slovenije v EU v petih letih pri nas kupili vsega 64 nepremičnin, samo v zadnjih dveh letih (od 1. maja 2004 do 28. februarja 2006) pa kar 1167 (od tega so jih 399 kupili Britanci, 265 Italijani, 178 Avstrijci...). Je to razlog za alarm in uvedbo varovalnih ukrepov za zaščito nepremičninskega trga? Jernej Suša, direktor nepremičninske agencije Ruj, odgovarja: "Ta številka ne predstavlja niti petih odstotkov razpoložljivih nepremičnin, tujci bi jih morali kupiti 25 odstotkov, da bi lahko rekli, da so potrebne varovalke. Toda od tega odstotka smo oddaljeni vsaj še petdeset let, kajti če bodo cene nepremičnin naraščale tako, kot so zadnja tri leta (kar je bilo pred tremi leti vredno tisoč mark, je danes tisoč evrov), se bo trg nepremičnin uravnaval sam."

EVIDENCE ZARADI ZAŠČITNIH UKREPOV

Davčna uprava Republike Slovenije vodi od 1. maja 2004 evidenco kupcev nepremičnin glede na njihovo državljanstvo. Mojca Centa Debeljak , namestnica generalnega direktorja, pravi, da morajo to spremljati zaradi morebitne uvedbe zaščitnih ukrepov, če bi se pojavile resne motnje na slovenskem trgu nepremičnin kot posledica povečanega povpraševanja državljanov držav članic EU po njih. Po podatkih davčnih uradov je leta 2004 nepremičnine v Sloveniji kupilo 443 tujcev iz držav članic EU, lani 642, januarja in februarja letos pa 82. Največ nepremičnin (237) so tujci (Italijani 130, Avstrijci 32, Nemci 23, Britanci 22...) kupili na območju davčnega urada Koper, sledita pa davčni urad Murska Sobota (tam so tujcem prodali 219 hiš, od tega 98 Britancem, 61 Avstrijcem, 28 Nemcem, 16 Italijanom...) in davčni urad Kranj (tam je nepremičnine kupilo 117 Britancev, 27 Ircev, 14 Nemcev...).

Tomaž Poredoš je lansko jesen v Ljutomeru odprl nepremičninsko agencijo Nepremičnine SV. V tem času je prodal osem nepremičnin (v glavnem zidanice z vinogradom), od tega tri Slovencem, štiri Britancem in eno Kanadčanu. "Tujci v Prlekiji kupujejo nepremičnine zato, ker je tukaj mir in ker so poceni, kajti kvadratni meter stavbnega zemljišča stane le okoli 2000 tolarjev," pojasni Poredoš in doda, da je za Slovenijo vseeno bolje, če staro hišo kupijo tujci, kot da bi še naprej propadala, posest okoli nje pa bi se zaraščala. Igor Požar vodi agencijo P. P. R. Nepremičnine iz Postojne in kupcem, v glavnem britanskim, ponuja hiše na Notranjskem, v Posočju in na Gorenjskem. "Od 1. maja 2004, odkar lahko državljani držav EU nepremičnine pri nas kupujejo pod enakimi pogoji kot Slovenci, smo se osredotočili na prodajo tujcem, zlasti Angležem. To so pošteni, resni in realni kupci. Za slovenske kupce opravimo približno dvajset ogledov, preden se eden od njih odloči za nakup, medtem ko se med Angleži za nakup odloči vsak drugi. V glavnem jih zanimajo stare hiše, vredne okoli 20 milijonov tolarjev. To so propadajoči objekti, ki jih nato obnovijo," pravi Požar. V preteklosti so bile takšne hiše po njegovih besedah vredne manj kot nič, zaradi velikega povpraševanja pa jim je cena nato zrasla za 20 do 25 odstotkov.

ITALIJANSKEGA BUMA NI BILO

Jernej Suša, ki se je osredotočil predvsem na prodajo nepremičnin na Krasu, v Brkinih in Istri, pa največ kupcev najde med Italijani. Vendar zagotavlja, da italijanskega buma, ki so ga pred vstopom Slovenije v EU mnogi napovedovali, ni bilo. "Vedeli smo, da kakšne posebne revolucije ne bo, saj je povpraševanje tujcev po slovenskih nepremičninah sicer ves čas prisotno, vendar zmerno. Več kot tisoč nepremičnin, kolikor so jih tujci v slabih dveh letih kupili pri nas, je sicer sorazmerno visoka številka, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi bili na slovenskem trgu nepremičnin potrebni kakšni ukrepi. Trg bo storil svoje, kajti zaradi večjega povpraševanja od ponudbe stare hiše ni več mogoče dobiti prav poceni," poudarja Suša.