ZA TEMELJNI DVOM

"Zamisel o Krtači je stara približno leto dni, porodila pa se je v krogih med Založbo Krtina, Delavsko-punkersko univerzo in revijo Agregat," pojasnjuje Goran Forbici. Portal je bil izdelan poleti, že septembra pa so sledile prve objave. "Osnovna opredelitev Krtače je zavezanost etiki `dobro rečenega` in mišljenju, ki ne pristaja na samoumevnost česar koli - kadar nekaj obvelja za samoumevno ali normalno, pogosto brez pravih argumentov, se mora sprožiti alarm, ki zahteva spraševanje po merilih te normalnosti." Tej usmeritvi v etiko "dobro rečenega" (torej argumentiranega) in temeljni dvom sledijo vse vsebine na Krtači, kljub temu, da bi jih lahko v grobem razdelili na "kritiko", torej odzive na aktualno dogajanje v forumih in intervencijah, ter "teorijo", ki naj bi zavzemala osrednje mesto v reviji in ponuja izhodišča za razpravo, dodaja Forbici.

Revija bo sicer obstajala samo na spletu, vendar jo bodo sčasoma oblikovali v zaključene številke, napoveduje Forbici; zaznamovala jo bo podobna mešanica teoretskih in aktualnih vsebin kot ostanek portala, ta pa naj bi se začela postopno diferencirati. "Pričakujemo, da bodo z naraščanjem obsega besedil nastajali posamezni tematski sklopi, ki bodo obravnavali na primer feminizem, nove medije itd. ter bodo prerasli v samostojne sekcije," pravi Ciril Oberstar. Ena od takšnih tematik je tudi "postfordizem", o katerem že obstaja vrsta člankov, svoj prostor v reviji Krtača pa bodo dobili tudi intervjuji.

PROSTOR RAZPRAVE

Pomemben del portala je Indeks humanistike , neke vrste spletna baza informacij o slovenski humanistiki in družboslovju; sem na primer spadajo napovedi različnih dogodkov, obvestila o knjižnih novostih, recenzije in podatki o založbah. "To naj bi bil predvsem servis za spremljanje dogajanja na založniškem področju, vključno z recenzijami večine domačih in prevodnih izdaj humanistike," pojasnjuje Oberstar. Sestavni del tega indeksa sta tudi rubrika Errata corrige , ki prinaša seznam vsebinskih in prevodnih napak v slovenskih izdajah humanističnih del, ter geslovnik, ki - za zdaj še v omejenem obsegu - prinaša razlage sodobnih teoretskih pojmov.

Še en del Krtače so tako imenovani projekti: trenutno se pripravlja Kritični protrošnik , ki naj bi ponujal razne informacije o izdelkih in korporacijah ter s tem pomagal do večje ozaveščenosti potrošnikov. "Hočemo narediti korak naprej od trenutnega stanja, ki je omejeno na branje sestavin v živilih, in se vprašati po tem, ali je neki izdelek oziroma korporacija neoporečna tudi po svoji družbeni ali politični vlogi," razlaga Forbici.

Krtača je torej namenjena kritično mislečim ljudem, ki jih zanima tudi teorija. "Tukaj obravnavamo teme, katerim se razmišljujoč in ozaveščen človek ne more izogniti, hkrati pa ponujamo možnost javne izmenjave mnenj, ki zahteva tudi ustrezno argumentacijo in artikulacijo svojih stališč," poudarja Oberstar. "Prostorov za tehtno razpravo je pri nas vse manj, za sodobno slovensko družbo, tako za politiko kot za medije, je pravzaprav značilna nadvse nizka raven argumentacije, in ta položaj želimo vsaj delno spremeniti." Rednih uporabnikov Krtače je trenutno okoli 150, za mnoge od njih pa velja, da jim ni do delovanja znotraj politične ali akademske sfere. "To je pravzaprav značilnost cele generacije," ugotavlja Oberstar. "Gre za logiko delovanja, ki se vzpostavlja ob realnih družbenih vprašanjih, se do njih opredeljuje, nato pa se znova vzpostavi ob neki drugi temi. In spletni portal je v tem trenutku edina medijska forma, ki lahko služi kot izraz temu delu javnosti." Po drugi strani je spletni portal seveda precej cenejši od drugih medijev, hkrati pa tudi bolj praktičen. "Omogoča namreč zelo ažurno odzivanje na dogodke, vsebina pa je praktično dosegljiva vsakomur," še dodaja Forbici.