"Ob otvoritvi je bilo v domu na voljo skupno 165 postelj, doslej pa smo s predelavami notranjosti doma število postelj zvišali že na 198. Še letos naj bi z ureditvijo novih prostorov uprave zagotovili prostore še za deset oskrbovancem namenjenih postelj," razlaga direktorica zavoda Danica Hren .

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi še letos usposobili prostore za vodno terapijo in tako bi njihova fizioterapevtska dejavnost lahko dosegala še boljše rezultate tako pri oskrbovancih doma kot tudi pri bolnikih, ki pridejo k njim iz bolnišnice.

Ob prihodkih iz osnovne dejavnosti doma marsikaj zaslužijo tudi na trgu, pa naj bo s trženjem obrokov hrane, uslug pralnice in šivalnice ter s frizersko dejavnostjo. "Sedaj skrbimo za 198 starostnikov, od tega za 106 v bivalnem in 92 v negovalnem oddelku doma, pri čemer je kar dve tretjini žensk. Trudimo se, da jim čim bolj zapolnimo dan, tako da jih čim dalj ohranjamo dobro telesno pripravljene, skrbimo pa tudi za njihovo `duhovno hrano`, kamor sodijo različne dopolnilne dejavnosti. Pred trinajstimi leti smo uveljavili načrt skupin za samopomoč stanovalcem doma, ki je dobro uspel. Že od samega začetka deluje v domu enajst takšnih skupin; to so predvsem pogovorne skupine, ki jih brezplačno vodi 23 voditeljev. Nekateri od teh vztrajajo že od začetka in so si med člani že našli prijatelje. Veseli nas, da se kot vodje skupin uveljavljajo tudi mladi," nam je med obiskom povedala socialna delavka Pavlina Žgajnar .

Ona je tudi prva, ki stopi v stik s kandidatom za sprejem v dom. Tudi za trboveljski dom starejših je namreč večje zanimanje, kot pa je prostora in o sprejemu v dom ob vsem drugem odloča tudi socialni status prosilca. "Pa še pripraviti ga je potrebno na spremenjen način življenja, kar lahko pri posamezniku povzroči precej hud šok," poudarja Pavlina Žgajnar.

Pri obhodu doma smo naleteli na skupino oskrbovank, ki so se predstavile kot članice skupine za samopomoč `prijatelji kulture`. Pohvalile so se, da se "menijo" o kulturnih in drugih prireditvah, saj se je lani v domu zvrstilo več kot sto različnih prireditev in kulturnih dogodkov, ki so jim zapolnili življenje. Pa tudi same pomagajo pri tem, saj imajo celo svoj zborček.

Osemdesetletno Slavi Krevel smo zmotili pri urejanju že tako urejene sobe. V domu živi že deset let, le nekoliko krajši čas je tudi predsednica domske skupnosti. Pravi, da ji predsedovanje sostanovalcem ni pretežka naloga, saj se da vsako stvar urediti na prijazen način. Pa tudi zavoda ne želi več zapustiti, saj je v njem našla topel in prijeten dom, kjer je vedno moč najti prave sogovornike, v prijetni sobici pa preživlja intimne trenutke. Natrosila nam je še marsikaj o življenju v lastnem, a praznem stanovanju in v domu, kjer je vedno družba, le fotografirati se nam ni pustila, "ker nisem fotogenična," je trdila.

Zato pa Stane Slanšek , 88-letni stanovalec doma, ni imel nič proti fotoaparatu. "Pokoj sem si zaslužil z delom na železnici in se takoj odločil za dom. Ne bi mi bilo treba, a naj mladi živijo svoje, mi starejši pa svoje življenje. Zakaj bi si bili v napoto, ko pa se lahko obiskujemo. Prav zdajle pospravljamo novoletno dekoracijo, potem se bom lotil še kakšnega dela. Komaj že čakam, da se otopli in izgine sneg, pa se bom lotil urejanja okolice doma. Grablje, lopata, pa tudi metla, če je treba, so mi najljubše orodje, največje zadovoljstvo pa urejeni rožni in drugi nasadi, pa steze in druge površine okrog doma," je še dodal Stane Slanšek, za katerega ima vodstvo doma ogromno pohval.

Za celotno oskrbo v bivalnem delu v enoposteljni sobi je potrebno odšteti na mesec dobrih 77 tisočakov, v dvoposteljni sobi 72 tisočakov in pol, v več posteljni pa dobrih 67 tisoč tolarjev. Za oskrbo varovancev na negovalnem oddelku, ki vključuje poleg osnovne oskrbe še zahtevno dodatno nego, nadzor in varstvo nepomičnih in težje obolelih oskrbovancev, je potrebno dodatno odšteti še okrog 50 tisočakov.