V Ratečah so na primer v torek izmerili najnižjo marčevsko temperaturo v tem kraju doslej, -24,3 stopinje Celzija. Še bolj je zeblo prebivalce Babnega Polja, saj so pri njih izmerili kar 29 stopinj pod ničlo, kar je letošnja najnižja izmerjena marčevska temperatura pri nas. Z rekordno nizko marčevsko temperaturo doslej se lahko pohvalijo le Ratečani, pravi Cegnarjeva, drugod pa je bilo leta 1963 nekoliko hladneje. Marec je bil hladen še v letih 1971, 1976 in leta 1987, ko je bila nazadnje pred letošnjim marcem v Ljubljani temperatura nižja od -10 stopinj.

MRAZ NAJBOLJ OBČUTIJO BOLNIKI DIHAL IN SRCA

Čakalnice pri zdravnikih so še vedno polne, vendar tokrat zaradi mraza, pravi zdravnik in predstojnik internistične prve pomoči Hrvoje Reschner . Hud mraz najbolj prizadene srčne bolnike, nekaj kroničnih pljučnih bolnikov in povzroči ozebline pri brezdomcih, pravi.

Hladen zrak je za srčne bolnike nevaren, ker povzroča obremenitev za prsni koš, zahteva po pretoku krvi pa je zaradi hitrega ohlajanja telesa večja, pojasnjuje Reschner. Pri astmatičnih težavah gre za kronično vnetje sapnika, ki se ob vdihu tako hladnega zraka še zoži, zato se bolniki začnejo dušiti. Srčnim bolnikom svetuje, naj nosijo kapo, saj se zaradi glave na hladnem zraku telo hitreje ohlaja in je potreba po kroženju krvi večja, kar lahko povzroči slabo počutje, bolečine v prsih ali celo infarkt. Bolniki dihal naj nosijo čez usta šal, da ne bodo vdihavali tako mrzlega zraka.

Pri takšnem mrazu pa Reschner opozarja na nevarnost podhladitve. Če človeku spodrsne in obleži na tleh, mu lahko temperatura že v eni uri tako pade, da to lahko ogrozi njegovo življenje. "Alkohol, ki naj bi ljudi ogrel, žile širi in povzroča še hitrejše ohlajanje telesa," opozarja.

VEČ OKVAR NA VOZILIH

Pokvarjena vozila na cestah so eden stalnih spremljevalcev zelo nizkih temperatur. Uroš Grilc z AMZS, kjer so jih včeraj in dan prej zasledili več deset, pravi, da so najbolj na udaru tista na dizelski pogon, saj to gorivo ob nizkih temperaturah zamrzne. "Najbolj problematična so tovorna vozila, ki zaradi velikosti najbolj ovirajo promet," pravi Grilc.

Hudih poledic pa po Grilčevih besedah te dni na cestah ni bilo. Bile so le na izpostavljenih krajih, na cestah, kjer je še vedno snežna brozga, in na območjih, kjer je pihala burja, ki je sneg odnašala na cesto.

ŠKODE V POLJEDELSTVU ŠE NI

Poljedelci bi že morali začeti sejati zgodnje žito in dognojevati polja, pravi dr. Anton Tajnšek z oddelka za agronomijo na biotehniški fakulteti, vendar po njegovih ocenah zakasnitev ne bo povzročila škode. "Več dela bo kasneje in ga bodo morali poljedelci opraviti v krajšem času," pravi.

Snežna odeja poljem ne škodi, pojasnjuje Tajnšek, saj do pozebe lahko pride le tam, kjer ni dovolj debela ali kjer je sploh ni. Prav tako je sneg zapadel razmeroma pozno in se na njivah zadržuje krajši čas, kar tudi ne povzroča škode.

Več energije za ogrevanje

Za ogrevanje smo te dni porabili več energije kot sicer, pravijo v podjetjih z energenti. Po neuradnih podatkih se je prodaja kurilnega olja za ogrevanje na Petrolu zaradi mraza povečala. Februarja je bila na primer večja kot januarja, čeprav je bil mesec kar za tri dni krajši. Na Petrolu sicer pravijo, da se bo morebitna večja poraba kurilnega olja poznala na letni ravni, saj ga gospodinjstva kupijo enkrat ali dvakrat na leto.

Po podatkih Elesa je bila poraba električne energije v Sloveniji februarja letos višja kot februarja lani. Februarja letos smo porabili 1,057.689 MWh električne energije, februarja lani pa za 24.630 MWh manj. Prvega marca letos smo porabili 41.527 MWh električne energije, isti dan lani pa 3441 MWh manj.