FLOSKULA ZA DNEVNO RABO
Kaj pomeni izraz komunalni privez, si v obalnih občinah razlagajo različno. "Izraz komunalni privez je floskula za dnevno rabo. Poznamo le bolje ali slabše opremljene priveze. Kdor želi imeti barko, naj plača zanjo še privez, tako kot moramo plačati parkirni prostor za avto. V Sloveniji je registriranih okoli devet tisoč plovil, privezov ob slovenski obali pa ni niti dva tisoč," pravi kapitan portoroške marine Marjan Matevljič . Marina upravlja 270 komunalnih privezov v lucijskem kanalu Fazan.Cena priveza v Fazanu znaša petino cene priveza v marini, ker ni vode in elektrike. Za barko, dolgo do štiri metre, je treba odšteti dobrih 41.000 tolarjev na leto, za daljšo od šest metrov pa dobrih 115 tisočakov. Povpraševanje po tako imenovanih komunalnih privezih, ki so v piranski občini še v piranskem pristanišču in v Portorožu, je veliko, do priveza pa je mogoče priti le, če ga kdo odpove. Na Obali bi po nekaterih ocenah potrebovali še okoli tisoč dodatnih komunalnih privezov.
Zanimivo je, da mnogi pod tem izrazom razumejo tiste priveze, ki so namenjeni izključno domačinom. "Vsaj v Piranu je tako, da so namenjeni vsem Slovencem. Res so nekoč imeli krajani določen popust, a smo to določilo morali odpraviti pred tremi leti po pritožbi jadralnega kluba iz Ljubljane (zdaj imajo le še ribiči 50-odstotni popust). Ta je na ustavnem sodišču dosegel, da so cene za vse enake," je pojasnil Egon Štibilj iz piranskega Okolja.Kljub temu pa dobijo na seznamu čakajočih domačini vsako leto dve dodatni točki, drugi pa samo eno, zato imajo vsaj teoretično možnost, da prej pridejo do priveza. Vendar se to zgodi le v primeru, če kdo barko proda (hkrati pa ostane lastnik njenega deleža), da lahko novi lastnik obdrži barko na istem prostoru. Po Štibiljevi razlagi je komunalni privez tisti, "kjer so barke privezane vse leto, razlika pa je v opremljenosti in kakovosti priveza. Barke, ki so zložene kot sardele, tudi niso zavarovane."