Gneča za komunalne priveze

KOPER - Poleg okoli 680 tako imenovanih komercialnih privezov za turistična plovila v bodoči koprski marini je predvidenih še 190 komunalnih privezov. Direktor koprske Komunale Primož Turšič je na predstavitvi načrtov za zgraditev marine opozoril, da je na seznamu čakajočih za komunalni privez že zdaj okoli 500 prosilcev, zato s predvidenimi privezi ne bodo zadovoljili niti polovice potreb. Na seznamu čakajočih v Izoli je po besedah direktorja Komunale Marina Domia okoli 260, v piranskem Okolju pa hranijo okoli 250 prošenj.

FLOSKULA ZA DNEVNO RABO

Kaj pomeni izraz komunalni privez, si v obalnih občinah razlagajo različno. "Izraz komunalni privez je floskula za dnevno rabo. Poznamo le bolje ali slabše opremljene priveze. Kdor želi imeti barko, naj plača zanjo še privez, tako kot moramo plačati parkirni prostor za avto. V Sloveniji je registriranih okoli devet tisoč plovil, privezov ob slovenski obali pa ni niti dva tisoč," pravi kapitan portoroške marine Marjan Matevljič . Marina upravlja 270 komunalnih privezov v lucijskem kanalu Fazan.

Cena priveza v Fazanu znaša petino cene priveza v marini, ker ni vode in elektrike. Za barko, dolgo do štiri metre, je treba odšteti dobrih 41.000 tolarjev na leto, za daljšo od šest metrov pa dobrih 115 tisočakov. Povpraševanje po tako imenovanih komunalnih privezih, ki so v piranski občini še v piranskem pristanišču in v Portorožu, je veliko, do priveza pa je mogoče priti le, če ga kdo odpove. Na Obali bi po nekaterih ocenah potrebovali še okoli tisoč dodatnih komunalnih privezov.

Zanimivo je, da mnogi pod tem izrazom razumejo tiste priveze, ki so namenjeni izključno domačinom. "Vsaj v Piranu je tako, da so namenjeni vsem Slovencem. Res so nekoč imeli krajani določen popust, a smo to določilo morali odpraviti pred tremi leti po pritožbi jadralnega kluba iz Ljubljane (zdaj imajo le še ribiči 50-odstotni popust). Ta je na ustavnem sodišču dosegel, da so cene za vse enake," je pojasnil Egon Štibilj iz piranskega Okolja.

Kljub temu pa dobijo na seznamu čakajočih domačini vsako leto dve dodatni točki, drugi pa samo eno, zato imajo vsaj teoretično možnost, da prej pridejo do priveza. Vendar se to zgodi le v primeru, če kdo barko proda (hkrati pa ostane lastnik njenega deleža), da lahko novi lastnik obdrži barko na istem prostoru. Po Štibiljevi razlagi je komunalni privez tisti, "kjer so barke privezane vse leto, razlika pa je v opremljenosti in kakovosti priveza. Barke, ki so zložene kot sardele, tudi niso zavarovane."

BARKE V DOMAČI LASTI

V Izoli direktor Komunale Marino Domio pravi, da pri njih razumejo kot komunalne priveze (zdaj jih je 270) rezervirana območja ob morju. "Pogoj za pridobitev komunalnega priveza je, da je barka v 100-odstotni lasti domačina. Cena priveza je odvisna od dolžine barke, vendar ni naš cilj ustvarjati dobička, temveč pokriti stroške vzdrževanja," pravi Domio in dodaja, da je v načrtu zgraditev petih 54 metrov dolgih plavajočih pomolov ob Sončnem nabrežju, kjer bi lahko bilo privezanih okoli 400 bark. Gradbeno dovoljenje že imajo, žal pa že od leta 2003 čakajo na vodno dovoljenje, ki ga mora izdati država. V Kopru je, kot je povedal Peter Skrt iz Komunale, trenutno okoli 400 komunalnih privezov. "Komunalni privez ne pomeni, da je namenjen le prebivalcem Kopra, ampak lastnikom manjših čolnov. Nikjer ni niti zapisano, da mora biti prosilec slovenski državljan," pravi Skrt, a med 500 čakajočimi prosilci je večina domačinov. Najstarejšo vlogo za komunalni privez za čoln, dolg več kot šest metrov, hranijo v koprski Komunali od leta 1983, najstarejša neuslišana vloga za čoln, krajši kot šest metrov, pa ima datum 27. maj 1988. "Če kdo proda plovilo, se lahko odpove privezu v korist novega lastnika", še dodaja Skrt, a to se le redko zgodi.

Preberite zadnje članke